Mednarodni register Spomin sveta (Memory of the World) je Unesco uvedel leta 1992 s ciljem, da zavaruje dokumentarne dokaze izjemne vrednosti v arhivih, knjižnicah in muzejih, jih naredi dostopne in poudari njihov pomen. Register obsega knjižne zbirke, rokopise, glasbene partiture, slike, zvočne in filmske posnetke izjemne vrednosti za človeško zgodovino. Na trenutnem zasedanju Unescovega izvršnega odbora v Parizu je število vpisov preseglo število 500 z novimi 74 dokumenti, ki so jih vnesli na pobude držav po svetu.

Med njimi so na primer prvi rentgenski posnetki v zgodovini, ki jih je posnel nemški fizik Wilhelm Conrad Röntgen. Njegov arhiv vsebuje zbirko 220 posnetkov, ki jih je naredil za dokumentiranje svojih znanstvenih raziskav rentgenskih žarkov. Med najznamenitejšimi predmeti je sklop treh slik: en sklop rentgenskih posnetkov Röntgenovih rok in rok njegove žene Anne Berte Ludwig, drugi sklop pa prikazuje slike njegove lovske puške. "Ti rentgenski posnetki predstavljajo zgodnjo uporabo rentgenskih žarkov v medicini in znanosti o materialih ter ponujajo spoznanja, ki so za ta področja pomembna še danes in v prihodnosti," navaja Unesco.

Pomembni zbirki je dodala tudi Francija, ki je za vpis nominirala zbirki Arhiv govorjene besede (Archives de la Parole) in Arhiv planeta (1909–1932) (Achives de la Planete). Prvo je leta 1911 s pomočjo založniške hiše Pathé ustanovil jezikoslovec Ferdinand Brunot, ki je želel ustvariti svetovni arhiv govorjenih jezikov in pesmi. Brunot je z nasledniki ustvaril okoli 3000 posnetkov od poezije Guillauma Apollinaira (1913), pesmi ljudstev iz Amazonije (1935), govora komandanta Dreyfusa (1912), poliritmičnih zvokov iz Afrike (1931) do najrazličnejših narečij, z zbirko pa so pomembno vplivali na razvoj etnomuzikologije. Zbirka, ki jo hrani francoska Nacionalna knjižnica, je digitalizirana in dostopna tudi prek njihove spletne strani Gallica.

Drugo, Arhiv planeta, ki ga je ustanovil Albert Kahn, sestavlja največja svetovna zbirka dokumentarnih filmov in zgodnjih različic barvne fotografije, nastalih s pomočjo avtokromnega postopka, in s tem pomembnega dokumentarnega gradiva. Zbirka se od devetdesetih let prejšnjega stoletja postopoma digitalizira, da bi postala skupna dediščina, zlasti za kulturne skupnosti, ki jih je predstavljala. Na predlog Francije so v register vključili tudi risbe in zapiske otrok in mladostnikov, ki so nastali v Evropi med letoma 1914 in 1950.

Hrvaška je v register nominirala dnevniške zapise svetovno znanega zdravnika Andrija Štamparja, ki prikazujejo razvoj javnega zdravstva v različnih delih sveta v tridesetih letih 20. stoletja. Štampar (1888–1958) je bil pionir na področju javnega zdravstva in socialne medicine, Unesco pa mu pripisuje zasluge za zasnovo splošno dostopnega in brezplačnega javnega zdravstva. Bil je tudi en od ustanoviteljev Svetovne zdravstvene organizacije. "Dnevniki podrobno opisujejo njegova prizadevanja in ponujajo edinstven pogled na rojstvo svetovnega zdravstva skozi oči enega od njegovih ustanoviteljev, ki je svoje teoretične koncepte udejanjil v kontekstu drugačne kulture v času velikih političnih pretresov," so zapisali v utemeljitvi vpisa v register.

Obenem je v register dodana tudi zbirka 414 kratkih filmov zagrebške šole animiranega filma med letoma 1956 in 1979, ki jim odbor pripisuje prepoznaven modernistični izraz. "V obdobju nazadujočega socialističnega realizma je animirani film nudil prostor za eksperimentiranje z obliko in večjo toleranco do provokativnih tem. Filmi so obravnavali univerzalna eksistencialna vprašanja človekove svobode in tesnobe v sodobni družbi ter se osredotočali na 'malega človeka' kot nemočen subjekt manipulacije," še piše v utemeljitvi.

Omenimo še vpis münchenski rokopis babilonskega Talmuda, ki velja za enega najpomembnejših besedil judovstva, ter literarno zapuščino nemškega filozofa Friedricha Nietzscheja (1844–1900). Trenutno mednarodni Unescov register Spomin sveta obsega več kot 500 vpisov. Med njimi so denimo tudi mojstrovine Frederica Chopina, Gutenbergova knjiga (1445) in Deklaracija o pravicah človeka in državljana iz leta 1789.