Projekt Doživetje stekla (Glass experience) bodo v Dolenjskem muzeju Novo mesto zagnali z odprtjem trojice razstav – Stekleni svetovi, Ideja ujeta v steklo in 21. Novomeški likovni dnevi – v četrtek, 10. aprila, ob 19. uri. Slavnostna govornica na odprtju v tamkajšnjih muzejskih vrtovih bo ministrica za kulturo Asta Vrečko.

Projektu je posvečen celoletni razstavni program muzeja, saj bodo v obdobju vse do 18. januarja 2026 na temo stekla odprli kar pet razstav. Ob teh in mednarodni arheološki konferenci se bodo na temo stekla odvila tudi številna predavanja, javna vodenja in delavnice. S projektom želijo predstaviti izjemne steklene izdelke in bogato dediščino stekla iz različnih obdobij, so sporočili iz Dolenjskega muzeja.

Od prazgodovine do novega veka
Arheološko razstavo, naslovljeno Stekleni svetovi, katere avtorica je kustosinja arheologinja Dolenjskega muzeja Petra Stipančić in je na ogled v osrednjem galerijskem prostoru. V sodelovanju z domačimi in tujimi sorodnimi ustanovami na razstavi prestavljajo steklene izdelke od prazgodovine z začetkom v pozni bronasti dobi (9. stol. pr. n. št.) vse do novega veka. Po besedah avtorice razstave je njen osrednji del posvečen umetelno izdelanim raznobarvnim steklenim jagodam ogrlic. Te med drugim pričajo o cvetočem dolenjskem halštatu, z največjim razcvetom v 5. stol. pr. n. št.

"Čas starejše železne dobe ali halštatske kulture umeščamo med 8. in 4. stoletje pred našim štetjem. To je čas izjemnega napredka, razvoja in intenzivne trgovine jugovzhodnega alpskega prostora s svetom zahodnih, podonavskih in sredozemskih kultur. Med šestimi slovenskimi železnodobnimi skupinami osrednje mesto pripada dolenjski skupini. Večina gomil dolenjske skupine je zaradi mehanskega obdelovanja kot tudi naravne erozije sploščena in se višine niso ohranile. Pokojnika so opremili s popotnico za onostranstvo in mu v grob pridali predmete, ki so ga opredeljevali že v času življenja," so zapisali v muzeju.

Steklene jagode, ki so bile nanizane v ogrlice ali prišite na oblačila, sodijo med najštevilčnejši nakit ženskih grobov. Posamezne steklene jagode – izjemoma ogrlice – je bilo mogoče najti tudi v moških grobovih, nemara kot amulet ali spominek. V starejšeželeznodobnih grobovih na Dolenjskem, še posebej v grobovih Stične, Magdalenske Gore in Novega mesta, so arheologi odkrili celo na desettisoče živopisnih steklenih jagod.

Kot so pojasnili v muzeju, je mogoče steklene jagode najti tudi v grobovih in naselbinah preostalih železnodobnih skupin na Slovenskem, a v bistveno manjših količinah. "Arheometrične analize stekla dolenjskih najdišč so pokazale uporabo natronskega stekla od leta 800 pred našim štetjem dalje. Izvorno območje natronskega stekla sta bila Egipt in Mezopotamija. Glede na število, raznovrstnost tipov kot tudi izjemne palete barv, obstajajo domneve o lokalni proizvodnji jagod, surovine so uvažali. Žal za zdaj še ni dokazov o steklarskih pečeh v železnodobnih naselbinah Dolenjske," so še dodali v muzeju.

Med najštevilnejše steklene izdelke starejše železne dobe štejemo steklene jagode. V žganih grobovih so bile pridane v žare med žganino in sežgane kosti, v skeletnih grobovih so ležale na različnih mestih; največkrat na predelu vratu in prsi pokojnic. Steklene jagode so mnogoterih oblik: okrogle, sodčkaste, večkotne, valjaste, diskaste, kvadratne in amforaste. V barvni paleti prevladujejo modra (v vseh odtenkih), mlečno bela, rumena, turkizno zelena in črna. Jagode so dodatno okrašene s steklenimi plastičnimi izrastki, bradavicami, obročki, ki so prav tako pisanih barv, nekatere celo s koralami. Dodatno so okrašene z valovnico, enojnimi in dvojnimi očesci. Kot so še dodali v novomeškem muzeju, "posebej izstopajo jagode amforaste oblike, ki so ob koncu starejše železne dobe prihajale iz delavnic na območju Makedonije. Izjemno redek je primer kvadratnih jagod s prisekanimi stranicami, ki so ob odkritju nakazovale na rdeči koralni okras ali morda celo na okras iz rdečega stekla".

Sodobno umetniško steklo se predstavi
Druga razstava projekta, ki jo odpirajo 10. aprila, je razstava sodobnega umetniškega stekla, naslovljena Ideja ujeta v steklo. Predstavljeno je sodobno umetniško steklo, ki ga v svojih zbirkah hranijo Muzej antičnega stekla v Zadru ter Steklarski muzej in steklarna Bärnbach iz Avstrije. Razstavljeni so izdelki svetovno znanih steklarskih umetnikov in oblikovalcev iz Avstrije, Madžarske, Italije, Francije, Nemčije, Nizozemske, Finske, Portugalske, ZDA in Kitajske, ki so nastali v okviru mednarodnih simpozijev in razstav ter za hrvaški Bienale umetniškega stekla.

Kaj je nastalo na letošnji koloniji v Novem mestu?
Steklu je bila posvečena tudi letošnja kolonija 21. novomeški likovni dnevi, na kateri je sodelovalo šest uveljavljenih ustvarjalcev v steklu. Tako 10. aprila kot tretjo odpirajo še razstavo z naslovom 21. Novomeški likovni dnevi, namenjeno predstavitvi različnih tehnik obdelave stekla.

Na razstavi se predstavljajo Jasminka Begić in Anton Vrlič iz Hrvaške, Mila Dobrevska iz Severne Makedonije ter iz Slovenije Lorena Ignaz, Meta Mramor in Tanja Pak kot častna gostja. Skupna značilnost njihovega ustvarjanja je predanost umetniškemu oblikovanju stekla, ki zahteva visoko raven spretnosti, potrpežljivosti, strokovnega znanja in izkušenj, so izpostavili v muzeju.

Steklene vezi med tradicijo in inovacijo
V okviru projekta Doživetje stekla med 10. in 12. aprilom v Dolenjskem muzeju poteka tudi mednarodna konferenca Steklene vezi med tradicijo in inovacijo. Tematski sklopi predavanj so namenjeni obravnavi in predstavitvi stekla kot surovine, novih spoznanj na področju analiz izvirnosti stekla in steklenih izdelkov, interdisciplinarnih raziskav ter postopkov zaščite stekla. Predavanja se nanašajo tudi na nove pridobitve v muzejskih zbirkah.

V jesenskih mesecih še dve razstavi
Jeseni bodo odprli še dvojico razstav na temo stekla. Gostujoča razstava Muzeja za umjetnost i obrt iz Zagreba (MUO) bo obsegala skoraj 150 unikatnih umetnoobrtnih steklenih izdelkov, ki kažejo tehnični in umetniški prerez steklarstva v 19. stoletju na Hrvaškem. Razstavo z naslovom Po poti materialne kulture – slovensko uporabno steklo pa v Dolenjskem muzeju pripravljajo v sodelovanju z Društvom steklarjev Slovenije.