Razstava bi morala biti prvotno na ogled v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije, vendar pa so jo organizatorji zaradi nesoglasij prestavili. Predmet spora so bila uvodna pojasnila k razstavi, kjer niso mogli najti skupnega stališča. V muzeju so za MMC sporočili, da so o prestavitvi razstave izvedeli iz medijev, da takšno odločitev obžalujejo, da pa so, kot vedno, pri pripravi razstave sledili najvišjim strokovnim in muzeološkim standardom.
Razstava z naslovom 30 let od genocida v Srebrenici – spomini prič, ki danes živijo med nami temelji na osebnih zgodbah 15 pričevalcev, ki se v poglobljenih intervjujih spominjajo tragičnih izkušenj izpred 30 let. Razstava je osrednja programska aktivnost spominskega programa z naslovom 8372 živih spominov.
"Razstavo pričevanj preživelih v genocidu odpiramo v času, ko se politična in družbena negotovost v Bosni in Hercegovini vnovič povečujeta in se razumevanje polpreteklih dogodkov, zlasti najbolj tragičnih, znova pomika v polje zanikanja, potvarjanja in načrtnih laži," je na novinarski konferenci pred odprtjem razstave ocenil mufti islamske skupnosti v Sloveniji Nevzet Porić. Poudaril je, da je "treba spomin na Srebrenico ohranjati, spoštovati žrtve in se braniti pred vsemi poskusi relativizacije zgodovine".
Odprtja razstave se bodo udeležili preživeli pričevalci, katerih pisna in videopričevanja so temelj razstave, prav tako predstavniki Spominskega centra Srebrenica. Zbrane bosta nagovorila mufti Nevzet Porić in direktor ZRC-ja SAZU-ja dr. Oto Luthar, razstavo pa bo odprl Amor Mašović, ki je pomemben del svojega življenja posvetil raziskovanju množičnih grobišč in identifikaciji pogrešanih oseb.
Prvotno bi morala biti razstava na ogled v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije, kjer potrjujejo, da so jo uvrstili v svoj letni program, pri tem pa jasno izrazili stališče muzeja, in sicer "spoštovanje žrtev in obsodbo genocida". Kot sporočajo, je bila razstava zasnovana kot pomemben prispevek k ohranjanju zgodovinskega spomina in izobraževanja javnosti o enem izmed najtemnejših obdobij sodobne evropske zgodovine.
Ela Porić: Genocid v Srebrenici je treba predstaviti celostno, na podlagi dejstev
Kot je na tiskovni konferenci povedala vodja spominskega programa ob 30-letnici genocida v Srebrenici Ela Porić, pri uvodnem pojasnilu, kaj je pripeljalo do genocida v Srebrenici, nikakor niso mogli najti nekega skupnega stališča. Dodala je, da je iz muzeja prišel predlog, naj se uvodno pojasnilo izpusti oz. spremeni, kar je bilo za organizatorje nesprejemljivo. "Genocid v Srebrenici je treba predstaviti celostno, (...) na podlagi zgodovinskih in pravnih dejstev, in tukaj absolutno ni možno iskati nobenih kompromisov," je povedala Porić.
Pričevanja, ki so predstavljena na razstavi, po njenih besedah "brez uvodnega pojasnila nimajo nikakršnega pomena in nobene teže". Pojasnila je, da so bila nesoglasja glede uvodnega pojasnila glavni razlog, zakaj se je razstava premaknila. "To seveda absolutno obžalujemo in to tudi ni bil naš cilj (...), vendar je bilo glede na razplet samih okoliščin to skorajda nujno," je še dodala vodja spominskega programa.
MNSZS: Zgodovinska dejstva nikoli niso bila postavljena pod vprašaj
V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije zavračajo obtožbe o relativizaciji zgodovine. "Zgodovinska dejstva nikoli niso bila postavljena pod vprašaj. Čeprav je bila razstava v veliki meri že dogovorjena in pripravljena, pa dogovora o načinu podajanja vsebine uvodnega besedila nam ni uspelo doseči. Veliko usklajevanja je zahtevala tudi priprava povzetkov pričevanj, ki smo jih dorekli. Pri sodelovanju smo ves čas ostali odprti za dialog," so zapisali.
Pri pripravi razstave so se osredotočili na ustna pričevanja preživelih, podkrepljena z verodostojnimi primarnimi viri, vključno s sodnimi odločbami, poročili mednarodnih organizacij ter raziskavami. Dodajajo, da so posebej pazili na točnost podatkov, objektivnost in dosledno uporabo uveljavljene pravne in zgodovinske terminologije. "Z razstavo smo želeli v središče postaviti tragične zgodbe civilnega prebivalstva, brez poenostavljenih zaključkov. Ob tem smo jasno ločili med individualno odgovornostjo storilcev in morebitnimi kolektivnimi interpretacijami," so še zapisali v muzeju.
Da bo razstava izvedena na drugi lokaciji, so izvedeli iz medijev in zato ne poznajo njene konkretne vsebine, sporočajo. "Za zaplet se opravičujemo vsem pričevalcem, ki so se odločili izpostaviti in svojo zgodbo deliti s slovensko javnostjo. Obenem se jim zahvaljujemo za to dejanje, saj je njihova odločitev izjemno pogumno in globoko osebno dejanje." Ob tem so spomnili, da kot javna kulturna ustanova, ki deluje po uveljavljenih muzeoloških načelih in strokovnih postopkih, ostajajo zavezani spoštovanju žrtev, ohranjanju zgodovinskega spomina in odgovornemu predstavljanju težavne dediščine.
Spominski program ob 30-letnici Srebrenice 8372 živih spominov se je začel že januarja in obsega številne razstave, pogovore in druge dejavnosti. Sklenil se bo 9. julija s spominsko slovesnostjo na ploščadi pred ljubljansko džamijo. Slavnostna govornica bo predsednica republike Nataša Pirc Musar.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje