Timothy Martin in Johanna Smith, pripadnika podružnice okoljevarstvene skupine Declare Emergency, sta se pred skoraj natanko dvema letoma v okviru svoje protestniške akcije spravila na skulpturo La Petite Danseuse de quatorze ans (Mala plesalka, stara 14 let), ki jo je leta 1880 ustvaril francoski umetnik Edgar Degas in je stalnica v Narodni galeriji umetnosti v Washingtonu.
Po navedbah ministrstva za pravosodje sta aktivista s svojim protestom povzročila za 4000 dolarjev škode (dobrih 3600 evrov) in povzročila zaprtje galerije za deset dni, medtem ko je potekala sanacija, piše The Art Newspaper. "Vandalizem, storjen 27. aprila 2023 nad neprecenljivo, nenadomestljivo in krhko skulpturo, izpodbija univerzalno idejo, da so muzeji pomembni," je dejala direktorica galerije Kaywin Feldman. Dotična skulptura "je eno najbolj ranljivih in krhkih del v naši celotni zbirki. Ne morem dovolj poudariti, kako so nasilno ravnanje z njeno zaščitno pregrado, ponavljajoče se udarjanje in tresljaji za vedno ogrozili njeno stabilnost," je še dodala direktorica.
Sostorilka že lani priznala krivdo
Johanna Smith iz Brooklyna v New Yorku je pred letom dni že priznala krivdo za "povzročitev poškodb" na razstavi. Obsojena je bila na 60 dni zapora, dve leti nadzorovane izpustitve, med katero ji je prepovedan vstop v mesto Washington, pa tudi vstop v katero koli spomeniško mesto ali muzej v ZDA. Okrožna sodnica ji je naložila tudi 150 ur družbenokoristnega dela, od tega najmanj 10 ur čiščenja grafitov. Prav tako je morala plačati odškodnino za škodo, povzročeno na razstavi. Aktivista s svojo akcijo sicer nista neposredno poškodovala Degasove umetnine.
Vsi otroci sveta "niso zaščiteni" kot Mala plesalka
Timothy Martin iz Raleigha v Severni Karolini je v intervjuju za USA Today poudaril simbolično naravo njunega protesta. Po njegovih besedah je Mala plesalka "zaščitena, tako da sem lahko nanesel barvo na ohišje, ne da bi poškodoval skulpturo, vendar vsi otroci sveta niso zaščiteni zaradi podnebnih sprememb". Izrek sodbe je napovedana za 22. avgust.
Donald Trump je sicer 28. marca v izvršnem ukazu pozval zvezne in okrožne uradnike, naj si prizadevajo narediti Washington "varen in lep". Ukaz med drugim obljublja "uvedbo močnejše prisotnosti zveznih organov kazenskega pregona" v boju proti "grafitom in drugemu vandalizmu, nedovoljenim motnjam in demonstracijam" v prestolnici ZDA.
Ogrožanje kulturne dediščine in zgodovinskega spomina
Sicer so podnebni aktivisti prav v washingtonski Narodni galeriji umetnosti izvedli že več protestov. "Z vse večjo pogostnostjo so ustanove – večinoma neprofitni muzeji v javno korist – utrpele kolateralno škodo zaradi agend, ki nimajo nobene zveze z muzeji ali napadeno umetnostjo. (...) Resnično škodo, ki jo povzročajo ta dejanja vandalizma, je treba jemati resno, da preprečimo prihodnje incidente, ki še naprej ogrožajo našo kulturno dediščino in zgodovinski spomin," je še poudarila direktorica.
"Ta sodba pošilja močno sporočilo na tisoče ljudi, ki vsako leto pridejo v Washington, da bi demonstrirali in bili slišani. Svoboda govora je ustavna pravica. Toda ko delujete na način, da na primer uničite lastnino, kot so neprecenljive umetnine, prestopite mejo, ki je nihče v tem mestu ne bo odobril," je ob Martinovem primeru sporočil ameriški državni tožilec Edward R. Martin Jr.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje