Letos mineva 30 let od genocida v Srebrenici, v katerem so pripadniki vojske Republike Srbske pod vodstvom generala Ratka Mladića samo v nekaj dneh po zavzetju te bošnjaške enklave 11. julija 1995 ubili 8372 Bošnjakov. Gre za enega največjih zločinov proti človečnosti na evropskih tleh.

Spominski program z naslovom 8372 živih spominov v sodelovanju s partnerji iz Slovenije ter Bosne in Hercegovine pripravlja Kulturno-izobraževalni zavod Muslimanski kulturni center Ljubljana (MKC). Program, ki med drugim obsega razstave in pogovore, se bo s spominsko slovesnostjo sklenil 9. julija.

Po besedah vodje spominskega programa Ele Porić so ciljna skupina programskih vsebin zlasti mladi. Temeljna vodila prireditev so ozaveščanje in izobraževanje o dogodku, ki je zahteval smrt več kot 8000 posameznikov v BiH-u. Kot je poudaril Nevzet Porić, predsednik mešihat in mufti Islamske skupnosti v Sloveniji, je pomembno govoriti o tem, da je življenje nekaj, kar je vsakemu posamezniku darovano in bi se do tega darila morali tudi tako obnašati. V času, ko poteka vojna tudi v Evropi, pa mir po njegovih besedah ni nekaj samoumevnega, temveč je zanj treba narediti veliko več, enako tudi za sožitje med narodi.

Mufti je poudaril še, da Slovenija ni bila v dilemi glede dogajanja v Srebrenici, bila je na prijateljski strani, zato čutijo določeno odgovornost, da s programom opozorijo na takratno dogajanje in tudi na bolečine, ki so še vedno prisotne. Spomniti pa želijo tudi na genezo dogodkov z začetkom v mestu Prijedor.

Programu zaznamovanja obletnice se je pridružil tudi Cankarjev dom. Po besedah generalnega direktorja CD Jureta Novaka verjamejo, da lahko tudi kultura in umetnost prek svojih dogodkov spominjata na preteklost in opominjata za prihodnost. V sredo, 22. januarja, odpirajo razstavo Vesti, ki niso zbudile vesti z naslovnicami časopisov, ki so poročali o dogajanju, kot je sarajevsko Oslobođenje. Po besedah kuratorja razstave, novinarja in urednika Alija Žerdina, je bila Slovenija z vojnim dogajanjem seznanjena po zaslugi novinarjev reporterjev, pri čemer sta bila dva ubita in ena ranjena.

"Časopisna in TV-poročila so nam omogočila sprejem zelo jasne slike in zelo jasnih informacij, a vendar te vesti niso zbudile vesti," je dejal Žerdin. Odprtju bo sledil pogovor kuratorja s Fikretom Alićem, ki je preživel dve taborišči, raziskovalcem in zgodovinarjem Mujom Begićem ter pričo novinarskega poročanja o zločinih v Prijedoru Nado Kronja-Stanič. Žerdin se bo nato še 27. januarja o pojmu genocid pogovarjal s profesorico mednarodnega prava Vasilko Sancin.

Aprila sledi odprtje še ene razstave v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije, kjer bo o Srebrenici pripovedovalo 15 pričevalcev skozi osebne zgodbe in predmete, ki jih vežejo na tisti čas. Junija pa odpirajo razstavo v Dolenjskem muzeju, kjer bodo na ogled slikarska dela bosanskih avtorjev, ki so ustvarjali na temo Srebrenice.

Spominski program mlade nagovarja tudi z literarnim in likovnim natečajem, o tematiki se snemajo tudi podkasti. Program poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednice države Nataše Pirc Musar, ki bo tudi slavnostna govornica na sklepni spominski slovesnosti, ki bo pred Muslimanskim kulturnim centrom potekala 9. julija.