Projekt obnove bo vključeval še zamenjavo obrabljenih svinčenih oblog in nadgradnjo jeklenega ogrodja, medtem ko bogoslužje v mošeji potekalo neprekinjeno. "Že tri leta izvajamo intenzivna prizadevanja za obnovo Hagije Sofije in njenih okoliških objektov. Po teh treh letih smo se osredotočili na potresno varnost Hagije Sofije, minaretov, glavne kupole in glavnih obokov, zlasti zaradi pričakovanega potresa v Carigradu," je za Associated Press (AP) povedal gradbeni inženir in član znanstvenega sveta, ki nadzira prenovo, Mehmet Selim Okten, sicer predavatelj na univerzi Mimarja Sinana. (Mimogrede, univerza je poimenovana po največjem arhitektu klasičnega obdobja osmanske arhitekture.)

Sorodna novica Število žrtev potresa se je povzpelo nad 50.000. Turčija načrtuje gradnjo 200.000 stanovanj.

Najpomembnejši poseg v zadnjih 150 letih
Leta 2023 je južno Turčijo prizadel potres z magnitudo 7,8, v katerem je umrlo več kot 53.000 ljudi ter bilo uničenih ali poškodovanih na stotisoče zgradb. Medtem ko potres ni prizadel Carigrada, je opustošenje v južni Turčiji povečalo strah pred podobnim potresom, saj strokovnjaki opozarjajo, da leži mesto v bližini potresno aktivnih prelomov.

Po Oktenovih besedah se bo kmalu začela "nova faza" projekta obnove, ki jo je opisal kot najpomembnejši poseg v več kot 150 letih in v celotni 1500-letni zgodovini Hagije Sofije. "Ob vzhodni fasadi bomo namestili žerjav, nato pa bomo vrh te edinstvene konstrukcije obdali z zaščitnim okvirnim sistemom. Tako lahko varneje delamo in akademsko preučimo plasti zgradbe, vključno s škodo, ki so jo utrpele zaradi požarov in potresov v 10. in 14. stoletju," je pojasnil.

"Dokončali smo delo na štirih minaretih in glavni stavbi. Toda za to edinstveno kulturno dediščino (kupol) nameravamo uporabiti sodobne, lahke materiale in ohraniti zgradbo odprto za javnost," je še dejal Okten. Dodal je, da čeprav ni jasno, kdaj bodo obnovitvena dela končana, bo lahko javnost transparentno spremljala posege na objektu.

Hagija Sofija: zgradba, ki je polna presenečenj
Po besedah Asnu Bilban Jalcin, za bizantinsko obdobje specializirane umetnostne zgodovinarke, bo postopek težaven in bo "odprl pomembno stran v knjigi Hagije Sofije". Kot je dodala, obnova drugih delov zgradbe poteka že 10 let. "To je resnično zgradba, ki je polna presenečenj, saj se včasih stvari razvijejo na način, ki ga ne pričakujemo. To pomeni, da jo oblikujete in načrtujete, ko pa jo odprete, se lahko stvari razvijejo drugače," je umetnostna zgodovinarka še povedala za Reuters. "Hagija Sofija je neverjetna, je eden najpomembnejših spomenikov na svetu. Zelo pomembno je, da jo bodo ojačali za primere potresov in jo tako ohranili," pa je za AP dejal predavatelj na univerzi Cambridge Rupert Wegerif.

Katedrala, mošeja, muzej in znova mošeja
Hagijo Sofijo so leta 537 zgradili po naročilu bizantinskega cesarja Justinijana. Cerkev svete Božje modrosti (tur. Ayasofya) je dolgo bila največja cerkev vzhodnorimskega imperija in več stoletij tudi največja katedrala na svetu. Najprej je bila skoraj 700 let bizantinska krščanska katedrala, nato kratek čas katoliška katedrala in zatem dve stoletji grška pravoslavna katedrala. Z osmansko osvojitvijo Carigrada je bila leta 1453 spremenjena v mošejo.

Oče sodobne turške republike Mustafa Kemal Atatürk jo je dal leta 1934 preurediti v muzej, nato pa je turško vrhovno sodišče leta 2020 razveljavilo njen status muzeja, predsednik Recep Tayyip Erdogan pa je odredil uporabo stavbe kot mošeje, kar je sprožilo ostre kritike mednarodne skupnosti. Čeprav je prizidek k Hagiji Sofiji, t. i. sultanov paviljon, za molitve odprt že od 90. let minulega stoletja, so verske in nacionalistične skupine v Turčiji dolgo hrepenele po tem, da bi zgradbo, ki jo imajo za zapuščino osmanskega sultana Mehmeda Osvajalca, spremenili v mošejo.