V Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) so za projekt uporabili fotografsko in tiskano gradivo, ki ga ustanova hrani pod svojo streho. Obarvane posnetke potresa so ustvarili z digitalno predelavo serije skoraj stotih fotografij Wilhelma Helferja. Ta je po naročilu ljubljanskega magistrata posnel ruševine na ljubljanskih ulicah in prizore iz življenja meščanov, ki so se spopadali s posledicami potresa.

Ob fotografijah tudi številne razglednice in slikarske podobe
"Helfer je posnel predvsem fotografije stavb, ki so bile namenjene za rušenje," je povedala skrbnica NUK-ove slikovne zbirke Urša Kocjan. Ob omenjeni zbirki fotografij v NUK-u hranijo tudi dela fotografa Josipa Armiča, ki je po besedah skrbnice zbirke "fotografije popotresne Ljubljane posnel iz lastne radovednosti". Knjižnica hrani tudi veliko fotografij, ki jim ne morejo pripisati avtorstva.

Za pripravo videoposnetka so ob fotografijah uporabili tudi številne razglednice in slikarske podobe ljubljanskih ulic. Tem so dodali še izseke iz takratnega tiska in iz poznejših objav ob obletnicah, ki opisujejo doživljanje potresa in njegove posledice. Po besedah NUK-ove vodje službe za informacijsko podporo Bakirja Toskića so za pripravo oživljenih fotografij uporabili odprtokodno orodje DeOldify, ki je del platforme AI4Culture in ga tudi sicer uporabljajo dediščinske ustanove. Kot je še dodal, so z orodjem zadovoljni in ga bodo uporabljali še v prihodnje.

Zaživel je tudi digitalni asistent Vid
Na spletni platformi Digitalna knjižnica Slovenije (dLib), na kateri si je mogoče ogledati omenjeni videoposnetek, po novem deluje tudi digitalni asistent, ki se je učil na gradivu iz NUK-ove zbirke in lahko zainteresiranim odgovori na vprašanja o rušilnem potresu v Ljubljani. "Vid je NUK-ov digitalni asistent. Tokrat se z navdušenjem posveča ljubljanskemu potresu leta 1895. Motiti se je — kot pravi sam — 'človeško'. Čeprav Vid vidi več, se tudi njemu včasih kje zatakne," je mogoče prebrati o digitalnem asistentu, poimenovanem Vid.

"Zidovje je pokalo in se rušilo, strehe so se lomile"
Na dLibu je objavljen tudi zapis Josipa Paulina (Velikonedeljski potres 14. aprila 1895 l. in cesarjev obisk, 1895): "Bilo je, kakor da prihaja iz daljave. Raslo je in se premenilo v grozo in trepet obujajoče gromenje. Zemlja se je zazibala, najprej rahlo, potem pa na jedenkrat s tako strahovito silo, da je človeku zastala kri. Vse je pokalo in se razdiralo. Bilo je, kakor da se je odprlo brezdno in da propada vanje celo mesto. Začulo se je iz tisoč in tisoč grl prihajajoče bolestno kričanje, obupen jok. Zidovje je pokalo in se rušilo, strehe so se lomile in udirale, dimniki so se podirali in z vseh stranij se je opeka usipala na ulice."

Novo NUK-ovo življenje v digitalnem prostoru
V NUK-u želijo "s predstavitvijo oživljenih fotografij zaznamovati novo življenje knjižnice tudi v digitalnem prostoru," je povedala ravnateljica Jana Kolar. V sklopu 20-letnice dLiba, ki jo bodo zaznamovali jeseni, želijo še dodatno okrepiti rabo umetne inteligence. Ob jubileju bodo organizirali tudi delavnice za dijake, raziskovalce in študente, na katerih se bodo ti seznanili z orodji umetne inteligence.