Kot je povedala predsednica sindikata Francka Ćetković, bi svet za starejše z izkušnjami in znanjem starejših generacij lahko pomagal pri reševanju aktualnih razvojnih vprašanj mesta, zlasti na področju zdravstva, sociale, dolgotrajne oskrbe, urejanja bivanjskih pogojev starejših.
"Pa tudi na drugih področjih, saj upokojenci nismo samo socialni in zdravstveni problem, pač pa lahko marsikaj prispevamo k razvoju mesta in družbe v celoti," je še dodala predstavnica omenjenega sindikata.

V svet mestne občine bi imenovali predstavnike sindikata upokojencev, civilnih organizacij starejših in strokovnjake z različnih področij, ki delujejo med starejšo populacijo.

Maribor ima nadpovprečno število starejših občanov
Sindikat je podobne pobude podal tudi na mnogih drugih občinah, saj je tudi na tej ravni veliko stvari, ki se tičejo starejše populacije, in bi jih bilo treba urediti. To še posebej velja za Maribor, ki ima nadpovprečno število starejših občanov, ti pa predstavljajo dobro petino
celotne populacije. Več kot 65 let je namreč starih že okoli 23.000 Mariborčanov.

Kot je poudarila predsednica sindikata, je na to temo odprtih veliko vprašanj, doslej pa niso zasledili, da bi mestna oblast o njih razpravljala. Sindikat je že pred časom odprl vprašanje zdravstvenih postaj na Teznem in v Jezdarski ulici, pa se doslej kljub vsakokratnim obljubam različnih županov še ni nič premaknilo, je dodala.

"Niti prav ne vemo, koliko ljudi čaka na pomoč na domu, odprta je tudi problematika sofinanciranja te dejavnosti, težave so na področju zdravstvene oskrbe starejših. Imamo medgeneracijski center, a je ta na neprimerni lokaciji za starejše. Tem je treba prilagoditi tudi bivalne pogoje, saj je na stotine večetažnih zgradb brez dvigal, zato morajo mnogi
poiskati prostor v domovih za starejše," je samo nekatere težave naštela predsednica sindikata.

Pobudo je podprla tudi mestna svetnica DeSUS Jelka Kolmanič, ki je tudi v preteklosti na mestnem svetu že večkrat opozarjala na problematiko starejših, kot je dejala, je služba za pomoč na domu kadrovsko in finančno podhranjena. Zlasti pa je problematično stanje glede zmogljivosti domov za starejše, kar po njenem mnenju kaže na izjemno nizko raven skrbi za starostnike. Po njeni oceni so čakalne vrste predolge, pri tem pa bi pri oskrbi starejših morali v prihodnje nujno premisliti tudi o negovalnih bolnišnicah. Domovi za starejše po njenem mnenju namreč ne bi smeli biti namenjeni vsakemu, ki ne more več skrbeti zase, svojci pa tega ne zmorejo, pač pa tistim, ki si želijo svojo jesen življenja preživeti družabno in aktivno.

Že pred časom je dala pobudo za to, da bi negovalna bolnišnica dobila prostore na Pohorju, od koder se bo v mesto selil pljučni oddelek Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.
Za ustanovitev sveta se zavzema tudi mariborski dnevni center aktivnosti za starejše, saj po besedah vodje Marjana Holca v naslednjih letih prihajajo najštevilčnejše generacije starejših. Kot je dejal, trenutno njihove dejavnosti aktivno na dveh lokacijah obiskuje okoli 400 uporabnikov tedensko, kar kaže na to, da je tovrstnih potreb v Mariboru veliko.