A obleka sama ne more delati čudežev, pomembno je, kaj izžareva človek, ki jo nosi.

Se vam dogaja, da stojite pred omaro in se sprašujete, kaj obleči, kaj je primerno, kaj se spodobi, kaj vam pristaja? Ali pa ste že popolnoma obupali? Danes je skorajda nemogoče upoštevati modne smernice, saj se te spreminjajo z neverjetno hitrostjo. Časi, ko so se sezone delile na pomlad/poletje in jesen/zima, ko se je natančno vedelo, kaj se bo nosilo, so minili. Iz mode je nastal kaos, iz katerega se lahko rešimo zgolj z individualnostjo, je prepričana Vlasta Cah Žerovnik. Odgovorov ne nosijo ne modne revije ne prepolne trgovine z oblačili. Odgovor lahko ponudi le temeljit pogovor z ogledalom.

"Čedalje manj imam težav, kaj obleči, ko stojim pred omaro, ker je ta omara vse manjša," še dodaja sogovornica, kajti "bolj ko stvari poznaš, manj jih potrebuješ". Prednost pred oblačili, ki jih zapovedujejo modne smernice, bi morala imeti kakovostna oblačila, v katerih se dobro počutimo, in oblačila, ki nam nekaj pomenijo oziroma nas na nekaj spominjajo. Ko naredimo izbor, tudi dilema, kaj obleči, izgine.

Najti osebni slog se zdi za marsikoga sicer misija nemogoče, vendar nas pri tem Vlasta Cah Žerovnik miri, da slog ni stalnica in da se v življenju spreminja skupaj z nami. Morda, ko smo nekoliko starejši in zrelejši, celo lažje prepoznamo, kaj nam je zares všeč, v čem se dobro počutimo in kaj nam pristaja. "Mnoge ženske so mi povedale, da so svoj slog dobile šele po upokojitvi, ker so si več upale." Zato se zdijo sogovornici tudi popolnoma nesmiselna pravila, ki določajo, kaj smejo in česa ne smejo obleči ljudje določene starosti. "Bolj ko se leta kopičijo, več je lahko razigranosti, ne turobnosti." Že pri štiridesetih ali petdesetih je lahko ženska videti kot starka, lahko pa tudi kot mladenka. Pri tem pa ni pomembno samo, kaj nosi, ampak predvsem, kako to nosi.

S tem se strinja tudi Barbara Por Hrovat, ki bi rada Slovenke in Slovence navdušila nad tako imenovanim vintičem: "Če se dobro oblečeš, če se dobro počutiš pod svojim oblačilom, se tudi drugače nosiš, se drugače vedeš." Ob tem pa prav gotovo ni treba hiteti v trgovine.

Nakupovanje vedno novih oblačil ni škodljivo le za naše denarnice, ampak tudi za naše okolje. Marsikaj lahko najdemo že, če malo bolj pobrskamo po svoji omari in med svojimi morda že pozabljenimi oblačili. "Recimo, če ima ženska dober kostim" še iz časov, ko je hodila v službo, "lahko hlače kombinira z drugimi stvarmi, suknjič pa z drugimi stvarmi," še dodaja ljubiteljica vintiča. In še z nečim se strinjata Vlasta Cah Žerovnik in Barbara Por Hrovat: če si ustvarimo svoj slog, bo potreb po nakupovanju čedalje manj, le sem in tja kakšen kos, ki bo popestril garderobo.

Oblačil, ki jih ne potrebujete več ali vam niso več prav, pa nikar ne zavrzite. Vsak izmed nas naj bi namreč v povprečju v smeti vrgel kar 12 kg oblačil na leto. Dajte jim raje še eno priložnost z recikliranjem, predelavo ali zamenjavo. Morda pa jih ponudite celo svojim vnukom, saj so stara oblačila med mladimi vse bolj priljubljena.