S plesom se srečamo že v otroštvu, saj otroci po navadi zelo radi pokažejo svoje plesne sposobnosti ob zvokih glasbe. Pozneje pa je to, kako svoje plesne sposobnosti razvijamo, odvisno predvsem od okolja in vzgoje. V zrelih letih je ples ena izmed dejavnosti, ki izboljša kondicijsko pripravljenost in na telo vpliva terapevtsko. Plešete lahko kjer koli in kadar koli, saj potrebujete le prostor in glasbo, ki vas bo spravila na noge, ter voljo do gibanja.

Kot poudarja Vodlan, dolgoletni plesalec in direktor Plesnega kluba Lukec iz Krškega, ples ni samo športna dejavnost, ampak je v prvi vrsti umetnost, ki spodbuja kreativnost.

Udeležite se plesnih večerov, saj se boste obogatili na fizični in duhovni ravni
V številnih krajih imajo organizirano plesno vadbo oziroma plesne večere ali tečaje, na katerih se lahko seznanite z novimi plesnimi koraki in slogi ali pa utrjujete že pridobljeno plesno znanje, ob tem pa sklenete kakšno novo znanstvo. Bolezni nikakor niso omejitve, da ne bi stopili na plesišče. Čeprav imate morda težave z osteoporozo, artritisom ali ste doživeli možgansko kap, se le pogumno podajte plesnim korakom naproti, saj boste s plesom izboljšali ravnotežje in začeli znova izvajati gibe, ki vam delajo preglavice.

Ples je terapija, kar so vedeli že naši predniki. Ljudje v srednjem veku so plesali, da bi odgnali kugo. V Italiji so verjeli, da tarantelin ples zdravi njene ugrize.

Ne glede na to, ali živite sami ali s partnerjem, je ples priložnost za druženje in spoznavanje novih ljudi. Predvsem je pomembno, da ste tudi v tretjem življenjskem obdobju čim bolj aktivni.

Kaj pridobite z udeležbo na plesnih vajah?
Večina ples povezuje z mladostjo in zabavo, a ples ne pozna let. Tudi tisti, ki so zelo omejeni pri gibanju, so presenečeni, kako dobro se počutijo po poslušanju glasbe in nekaj preprostih ter sproščenih gibih. Ples ravno tako pomaga pri lajšanju bolečin, ki so povezane s staranjem. Raziskave so pokazale, da so se udeleženci plesnih dejavnosti počutili srečnejše, lažje so reševali vsakdanje težave in bili so bolj sproščeni.

"Ples ni samo zabava, ampak je tudi učinkovit trening za telo. S plesom spodbudite delovanje srca in ožilja, saj v eni uri porabite od 300 do 600 kalorij. Med plesom oblikujete mišice rok, nog, zadnjice in trebuha ter razgibate okrog 600 mišic. Kot pri drugih športih lahko tudi pri plesu stopnjujete vzdržljivost, vendar morate plesati vsaj 45 minut na teden," pojasnjuje Dušan Vodlan.

Za nabiranje kondicijske pripravljenosti so najprimernejši dunajski valček, polka, mambo, rumba, samba idr. Ples pomaga tudi bolnikom z artrozo, ki si s plesom izboljšajo prožnost sklepov. Malce bolj previdni morajo biti tisti z obolelimi nogami in zvišanim krvnim tlakom. Za njih ni priporočljivo, da so več ur na plesišču. Ob tem je Vodlan poudaril, da je med odmori pomembno spiti dovolj tekočine. "Največji poudarek dajemo mišicam na stopalih, ker je tako pri standardnih kot latinskoameriških plesih treba odrivati celo telo. Druge mišice so zato, da imaš okvir oziroma držo. Vse mišice se razvijajo enakovredno in po potrebi, zato ni neskladnosti."

Z gibanjem po plesišču nad bolezni, ki ovirajo vaš vsakdanjik
Veliko mlajših in starejših tarna nad težavami v hrbtenici, ki bi jih lahko omilili z rednim udejstvovanjem na plesišču, pojasni Vodlan. Ravno tako so se izkazali pozitivni učinki tovrstne vadbe pri depresiji, Alzheimerjevi bolezni, poleg tega ples spodbuja koncentracijo.

"S plesom kot športno-rekreacijsko dejavnostjo se lahko ukvarjate vse življenje, saj rezultati kažejo, da s tem razvijete funkcionalne sposobnosti. Izboljšate delovanje srca, pljuč in ožilja, vzdržljivost in aerobne sposobnosti. Pridobite občutek za ritem in elegantno gibanje. Pogled na življenje je poln optimizma. Ples pozitivno vpliva na vaše fizično in duševno počutje, saj ste bolj okretni, razvijete občutek za ravnovesje in orientacijo v prostoru in času," je pojasnil Vodlan.

Na ples glejte kot na aktivni počitek, sprostitev, razvedrilo, igrivost in družabnost. To je oblika rekreacije, ki zahteva kondicijsko pripravljenost, vzdržljivost ter aerobno sposobnost. Ples v paru zahteva prilagajanje partnerju in hkrati ritmu glasbe, s čimer imajo nekateri težave.

Šport je del njegovega življenja že vse od otroštva
Od energije in načina življenja je odvisno, koliko časa se tudi pozneje ukvarjaš s plesom. Posamezniki se lahko še zelo dobro zavrtijo po plesišču, četudi imajo 80 let in prekosijo marsikaterega 20-letnika. Da predvsem moški manj plešejo, je kriva vzgoja. Kot pravi Dušan Vodlan, so fantom na neki način vcepili v glavo, da je ples za dekleta.

Sam se ukvarja s športom že vse življenje in si vseskozi postavlja nove izzive. "Motoriko sem imel prirojeno, tako da sem se ukvarjal z gimnastiko in smučarskimi skoki, karatejem, košarko, rokometom in plavanjem ter na vseh področjih nizal dobre rezultate. Moj vzornik je bil Miro Cerar st., zato sem imel cilj priti na OI. Potem me je življenje zaneslo v plesne vode in pri 19. letih sem začel s folkloro, vendar bolj za rekreacijo. Po štirih letih pa sem že naredil izpit za vaditelja in začel poučevati."

Plesno kulturo v Krškem je začel razvijati v 80. letih preko folklore, 1984 pa je že učil moderne plese vzporedno s folkloro, saj se je v skupini pojavila želja, da začnejo plesati tudi sodobne plese. Vodlan poudari, da "moraš biti iskalec, sanjač in zalezovalec, da v življenju dosežeš to, kar si želiš. Seveda moraš pa ob tem trdo delati."

Naučite se poslušati telo
Ljudje morajo poslušati telo tako pri prehrani kot gibanju, zato ni merila, kako pogosto plesati. "Seveda je na začetku dobro, da hodijo redno, vsaj dvakrat na teden. Ko to osvojiš, lahko tudi za neko obdobje nehaš in potem nadaljuješ. Vedno moraš poslušati sebe, ko si zaželiš, moraš iti na ples," poudari Vodlan. Ne glede na to, koliko ste stari, pomembno je, da radi plešete.

Če se odločite za tečaj, morate napredovati počasi, saj v eni uri človek ne more osvojiti vseh korakov in obratov. "Tu ni bližnjic, zato raje plešite manj figur, a bolj uživajte. Predvsem morate glasbo slišati, ne samo poslušati," doda Dušan Vodlan.

Starejšim se je treba prilagoditi, tako z glasbo kot plesi in figurami, kar pa je odvisno od učitelja. Najboljše je delati individualno, da figure dobro izpilijo. Tisti, ki je vitalen in si želi plesati, bo zmogel. Odločitev je največji korak, seveda so pa tudi manjši koraki naporni in kot povsod, je tudi tu potrebna vztrajnost in potrpežljivost. Poleg tega starejši vejo, zakaj so prišli na srečanje oziroma tečaj, zato s tem nimajo težav, nam o svojih izkušnjah pri delu pove Vodlan.

S plesom se aktivno ukvarja že 40 let
Ugotavlja, da smo v Sloveniji na plesnem področju veliko izgubili, nazadujemo in niti ne kaže, da bi se to v prihodnosti spremenilo, saj so nas druge države že zdavnaj prehitele, tako v rekreativnem smislu kot v športnem plesu, saj število parov na profesionalni ravni upada. Zdaj namerava vajeti kluba predati sinovoma, ki sta tudi uspešna plesalca v svetovnem merilu.

Zase pravi, da bo še vedno plesal in pomagal sinovoma ter vodil psihološke priprave vrhunskih športnikov. V dolgoletni karieri je bil mentor, trener, pedagog, motivator in športni psiholog, zdaj pa z znanjem in izkušnjami pomaga mlajšim in starejšim. Verjetno je ni šole v Posavju, v kateri ne bi deloval, s svojimi najboljšimi plesalci pa se je udeleževal tekmovanj doma in po svetu (London, Mannheim, Dresden, Beograd, Dunaj, Köbenhavn, Karlovi Vari, Praga …).

Vseskozi si prizadeva, da bi plesna kultura zaživela v Sloveniji, in njegovo delo so opazili tudi drugi. Leta 1979 je prejel jubilejno značko ZKO Slovenije in Združenja folklornih skupin Slovenije za pet let aktivnega dela na področju ohranjanja ljudskega izročila, 1984 pa za desetletno delo na področju folklore. Za zasluge pri ustvarjanju in širjenju ljubiteljske kulture je leta 1992 prejel bronasto Prešernovo plaketo in dve leti pozneje še srebrno. Ob 50-letnici ZPM je prejel zlato značko za delo z otroki. Leta 2000 je KS Krško podelila klubu zlato plaketo za zasluge na področju širjenja plesne kulture.

Za vsako težavo se najde rešitev
Od leta 2002 kolesari, saj je za njim že nekaj uspešnih kolesarskih podvigov; 2000 km na otvoritev OI v Atenah (2004), 1200 km Kruševo–Begunje (2006), 741 km po Jadranski magistrali (2008) idr. "Moj način življenja je ples, saj zadnjih 40 let nisem niti dneva preživel brez plesa. Kot aktivni plesalec sem imel tudi po več kot 50 turnej in nastopov na leto po Evropi."

Od leta 1989 je kot trener prisoten na vseh tekmovanjih svojih plesalcev in sinov. V življenju se je naučil, da za vsak problem obstaja rešitev, samo poiskati jo je treba. In ko pride najhujša kriza, pa naj bo v življenju ali pri športu, ter bi najraje odnehal, moraš pridobiti notranjo moč in vztrajati.