Razstava Razglednice Maksima Gasparija v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) je del spremljevalnega programa ob veliki razstavi Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda. Odpirajo jo danes ob 13. uri, na ogled bo do 24. avgusta. Avtorja razstave sta Miha Špiček in Blaž Verbič, strokovna sodelavka je Bojana Rogelj Škafar.

Deseterica razstavnih sklopov
Na razstavi je predstavljen večji del Gasparijevih razglednic iz SEM-ove zbirke. Prikazane so po tematskih sklopih: Obdobje do 1. svetovne vojne, Vojska v slikah, Majniška deklaracija in koroški plebiscit, Novoletne voščilnice, Velikonočne voščilnice, Šege življenjskega in letnega cikla, Pripadnostni kostumi, Slovenska Marija, Svetniki in Promocijske razglednice.

Tudi znamke in t. i. ovitki prvega dne
Razstavo dopolnjuje filatelistična vitrina z znamkami in ovitki prvega dne, ki so nastali po Gasparijevih delih in v sodelovanju s Pošto Slovenije. Ovitek prvega dne izda pošta ob skoraj vsaki priložnostni izdaji znamk. Z leve strani je ilustriran in opremljen s priložnostnim tekstom. Desno zgoraj so nalepljene znamke, ki so bile ta dan izdane. Uporabljeni žig je posebej oblikovan za to priložnost, v njem pa morata biti datum in napis – prvi dan.

Marinškovo zbirko razglednic je v muzej pridobil ob pripravi omenjene velike razstave Gasparijevih del. Nastala je skozi desetletja zbiranja ter velja za eno najpopolnejših in najobsežnejših. Vključuje izvirne avtografske razglednice, prvonatise in natise ter uživa med strokovnjaki, poznavalci in zbiralci velik ugled. Zbirko sestavlja 59 avtografskih in okoli 406 natisnjenih razglednic.

Na veliki razstavi Ustvarjene podobe naroda je sicer že predstavljenih 56 izvirnih avtografskih Gasparijevih razglednic, deset iz cikla Slovenske narodne noše in tri z motivom dedka Mraza. Izbor obsežne Marinškove zbirke je predstavljen tudi v elektronski obliki. Velika razstava je na ogled do 31. oktobra, so zapisali v muzeju.

Maksim Gaspari se je rodil leta 1883 v Selščku pri Cerknici. Obiskoval je grafično šolo in umetnostno akademijo na Dunaju. Na Dunaju je bil med ustanovitelji umetniškega kluba Vesna. Izpopolnjeval se je v Münchnu, nato se je vrnil domov ter med letoma 1908 in 1911 odprl atelje pri Niku Sadnikarju v Kamniku.

Sadnikar je bil vseskozi, tudi v času študija, Gasparijev pomemben mecen. Do leta 1928 je na ljubljanskih srednjih šolah poučeval risanje, nato pa postal restavrator v Etnografskem muzeju v Ljubljani. Umrl je leta 1980.

Marjan Marinšek (1941–2011) je prvo razstavo pripravil leta 1986, sledilo ji je več kot 50 razstav v Sloveniji in med izseljenci po svetu. S pisateljem Ivanom Sivcem sta leta 2007 izbor objavila v knjigi Slovenska pravljica Maksima Gasparija.