Sorodna novica Polhovka, kožuh in cekar: Dedek Mraz, kot ga je ustvaril Maksim Gaspari, še danes ostaja prav tak

Še do konca oktobra bo v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) na ogled med obiskovalci precej priljubljena razstava Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda, ki jo bodo spomladi dopolnili z novo muzejsko pridobitvijo. Gre za razglednice, ki so jih v letu 2023 odkupil od sorodnikov zbiratelja Marjana Marinška. Z več kot 550 primerki je to ena najpopolnejših zbirk Gasparijevih razglednic na Slovenskem, predstavljene pa bodo po vsebinskih sklopih v skladu z zbirateljevim konceptom.

Prenova stalne z zbirke, ob kateri bodo razmišljali tudi o podnebnih spremembah in migracijah
Sicer pa bo za SEM letošnje leto med drugim minilo v znamenju stalne razstave Med naravo in kulturo, ki je na ogled že od leta 2006. Razstava predstavlja več kot 3000 predmetov. Letos je predvidena prenova tistega dela, ki je posvečen slovenski dediščini, prihodnje leto pa se bodo posvetili sklopu zunajevropskih zbirk. Obstoječe tematske sklope bodo dopolnili z novimi vsebinami, kjer bodo naslovili globalne izzive, kot so blaženje podnebnih sprememb, migracije, rasizem in diskriminacija ter zamišljanje prihodnosti. Z njimi se lahko kot družba uspešno soočimo le globalno povezani in v sodelovanju, zato bo izhodišče tega dela preplet slovenskih in zunajevropskih zbirk, so zapisali v muzeju.

Maske, takšne in drugačne
Ob koncu leta se bodo posvetili maskam in maskiranju. Na posebni razstavi bodo predstavili razliko med oblačenjem, kostumiranjem, modo, uniformiranjem, naslovili pa bodo tudi vprašanja individualne in kolektivne identitete. Kot so zapisali v muzeju, je maskiranje del vsakdanjega življenja in praznikov, sledimo mu skozi šege letnega in življenjskega kroga, maskiranje povezuje našo preteklost in prihodnost. S projektom želijo osvetliti pomen maskiranja v Sloveniji, med slovenskimi izseljenci in zamejci s poudarkom na pustnih šegah pa izpostaviti razvoj, spremembe, razlike in podobnosti ter primerjalno nakazati razvoj in stanje v drugih evropskih državah.

Človek in les
V obrazstavnem programu stalne razstave Človek in čas, naslovljenem Srečevanja v času, bo na ogled nekaj manjših poglobljenih tematskih razstav, ki bodo dopolnile vsebine razstave. Razstava Steljniki bo tematsko dopolnila razstavni sklop Ali čas plasti? in bo prikazala spremembe na podeželju Bele krajine zaradi opuščanja kmetovanja, povezanega z belokranjskimi steljniki. Razstava Jelka – zgradba lesa bo izpostavila prerez drevesa jelke z vidnimi letnicami, ki je prav tako predstavljen v sklopu Ali čas plasti?.

V sodelovanju z Biotehniško fakulteto v Ljubljani bo muzej na interaktiven način predstavil povezavo človeka z lesom, prikazane pa bodo tudi razlike med arheološkim in sodobnim lesom. Obiskovalci bodo spoznali, kako se določa starost drevesnih vrst, kot zanimivost pa bodo predstavljena glasbila, izdelana iz te jelke.

Nadaljevali bodo z razstavami obiskovalcev – posameznikov ali skupin, katerih cilj je izmenjava mnenj, znanj in izkušenj na temo razstav. V decembrskem prazničnem času bo tako predstavljena zbirka spominskih knjig zbirateljice Tanje Tomažič.

Pred veliko razstavo o maskah pripravljajo Pust Mozirski
Na slovenski kulturni praznik bo SEM kot koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine pripravil priložnostno pustno razstavo, ki bo predstavila Pust Mozirski. S fotografijami, dokumenti, predmeti in pustnimi opravami bodo obiskovalcem približali pustne like in šege, vpisane v register nesnovne kulturne dediščine. Razstavo v SEM napovedujejo tudi kot napoved velike razstave o maskah in maskiranju.

Ko se srečata fotografija in etnobotanika
Spomnili se bodo tudi na ohranjanje fotografskih znanj in postopkov, ki jih bodo predstavili z razstavo Silver Garden litvanske avtorice Emilije Petrauskiene. Ta s staro fotografsko tehniko mokrega kolodija na plošče beleži rastline z njenega zeliščnega vrta, na drugi strani pa izpostavlja etnobotaniko. Fotografije bodo razvite po klasičnem srebrnoželatinskem postopku, s čimer v dobi digitalnega tiska muzej nadaljuje pred leti začeto prakso predstavljanja analogne fotografije.

Na EPK z Orlovimi raziskavami
Muzej se povezuje tudi z Evropsko prestolnico kulture Nova Gorica-Gorica. Pri stalni razstavi Evropske platforme za interpretacijo 20. stoletja (Epic) bodo sodelovali s predmeti iz Šantlove zbirke, fotografskim in dokumentarnim gradivom Orlovih raziskav v Goriških brdih leta 1953 ter drugim gradivom. Orlove raziskave so bile vsakoletne sistematične terenske raziskave kustosov SEM-a, ki jih je leta 1948 vpeljal takratni ravnatelj Boris Orel.

Barnon Codelli in Zlata doba Plečnikove arhitekture
V Slovanski knjižnici Mestne knjižnice Ljubljana bo SEM gostoval s fotografsko razstavo Zlata doba Plečnikove arhitekture. V pomladnem in poletnem času pa bo muzej na ogled postavil razstavi na Krakovskem nasipu v Ljubljani. Prva, Baron Anton Codelli, pri kateri sodelujeta Urad za intelektualno lastnino in SEM, bo predstavila osebnost barona Codellija kot zbiratelja, avtorja in izumitelja. Druga pa bo razstava Gasparijevih razglednic, ki bo prikazovala, da je avtor navdih našel v etnografski dediščini. Maksim Gaspari je bil namreč kot risar in restavrator zaposlen v takratnem Etnografskem muzeju in je bil kar 20 let v neposrednem stiku z muzejskimi etnografskimi zbirkami.