Z razstavo Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda, ki jo v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) odpirajo danes, predstavljajo umetnikov bogat opus. Gasparijevo delo zaznamuje ustvarjanje podob načina življenja slovenskega naroda, ki ga je študijsko raziskoval in premišljeno umetniško dopolnjeval.

Maksim Gaspari (1883–1980) je pri svojem ustvarjanju črpal tudi iz etnografske dediščine in ne preseneča, da je njegova delovna pot povezana tudi z muzejem. Kot restavrator in risar je bil 20 let zaposlen v tedanjem Etnografskem muzeju, kar mu je omogočalo neposredni stik z muzejskimi etnografskimi zbirkami. V muzeju pridobljena znanja je v različnih zvrsteh svoje likovne ustvarjalnosti uporabljal za interpretacijo etnografske dediščine.

Kot je ob razstavi zapisala avtorice in kustosinje razstave dr. Bojane Rogelj Škafar, je celoten Gasparijev opus med 20. in 80. leti 20. stoletja sooblikoval množični likovni okus Slovencev. Pripomogel je k določitvi sestavin za oblikovanje narodove istovetnosti ter vplival na njihovo rabo in utrjevanje notranje in zunanje razpoznavnosti. S tem je pomembno vplival na področje vzgoje in izobraževanja, propagande in odnosov z javnostmi.

Gasparijeva dela so na razstavi razdeljena v štiri sklope – belo-modrega, rdečega, zlatega in srebrnega, v katerih so predstavljeni umetnikovi življenjski mejniki, dialog med muzejskimi predmeti in njegovimi risbami, slike z motiviko mitoloških korenin naroda in simbolov slovenstva; sledijo leto, letni časi in prazniki, čebelarski motivi, ples in glasba ter motivi z obrobja družbe. Ob to pa postavljajo predmete vizualne množične kulture z Gasparijevo motiviko in bogastvo razglednic, ki jih je ustvaril.

"Idealizirani svet z malce prikrojeno folkloro"
Ocenjevalci Gasparijevega opusa so umetnika imenovali poet kmečkega izročila, ga označevali za kronista preteklega življenja in romantičnega iskalca posebnega narodnega likovnega izraza. Njegova dela so razumeli kot verodostojne podobe že izginulega ali izginjajočega kmečkega življenja in narodnega bogastva. Ob tem so, kot spomni kustosinja, spregledovali umetnikovo samoopredelitev, "da bo največje vrednote svojega slikarstva dosegel s tipizacijo našega narodnega življenja" in da je z etnografsko dediščino ustvarjal lastni značilni likovni izraz. Spregledovali so, da motivika, ki jo je črpal iz zakladnice kmečke umetnosti, šeg in navad ter ljudskih pesmi in pripovedk – z besedami etnologa Nika Kureta – "odraža idealizirani svet z malce prikrojeno folkloro".

Od Lepe Vide do Dedka Mraza
Gaspari je imel pomembno vlogo pri vzpostavljanju likovne podobe mitoloških likov, ki so postali sestavine slovenske narodne simbolike. Med temi velja omeniti Lepo Vido, Mlado Bredo, Kralja Matjaža, Zlatoroga, Blejsko jezero in nagelj. Posebno mesto pripada Slovenski Mariji kot narodovi univerzalni zavetnici, ki je pogosto odeta v pripadnostni kostum.

Gasparijeve podobe so svoje mesto dobile tudi na razglednicah, ko so te s prvo svetovno vojno postale del množične propagande. Prav z razglednicami je Dijaško umetniško društvo Vesna na Dunaju na začetku 20. stoletja vstopilo v polje množične kulture. Leta 1904 je klub založil in izdal 36.000 razglednic, med njimi tudi serijo Slovensko dekle Maksima Gasparija. Po drugi svetovni vojni je postal motivni svet Maksima Gasparija sestavni del trženja v množični kulturi.

Po drugi svetovni vojni se je Gaspari lotil likovne podobe iz Rusije uvoženega dedka Mraza in prav on ustvaril podobo, ki jo poznamo še danes. Po naročilu Zveze prijateljev mladine so leta 1952 izšle tri razglednice z motivom dedka Mraza, oblečenega v kožuh, s polhovko na glavi in cekarjem, na katerem je namesto monograma IHS ali srca naslikana rdeča peterokraka zvezda.

V družbi umetnikovega pravnuka
Odprtje razstave bo danes ob 18.00, ob tej priložnosti pa bosta zbrane nagovorila slavnostna govornika etnolog in poznavalec Gasparijeve dediščine izr. prof. dr. Janez Bogataj in umetnikov pravnuk dr. Andrej Gaspari.

Razstavo so grafično zasnovali arhitekturno in grafično zasnovali Miran Mohar, ki je kot umetnik in član skupine IRWIN s SEM sodeloval že pri razstavi Ljudska umetnost med domom in svetom: Zbirki SEM in ljudske umetnosti NSK skupine IRWIN, ter Hana Marisa Mohar in Frane Stančić iz zagrebškega Studia Ploca. Razstava bo na ogled do 31. oktobra 2025.