Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V 73. letu starosti je umrla igralka Ljerka Belak, ki je v svoji bogati karieri upodobila tako močne ženske iz svetovne in slovenske dramske klasike kot tudi komične like. Vpisala se je tudi v zgodovino slovenskega filma.
V 82. letu starosti je umrla "ena od največjih interpretk italijanskega šansona" Milva, ki je nase opozorila leta 1961 na glasbenem festivalu v San Remu. Primadona italijanske pop glasbe v 60. letih je med drugim v karieri posnela na ducate albumov.
Pregledna razstava Dragice Čadež, ki je na ogled v razstavišču v zahodnem krilu Galerije Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki, predstavlja presek več kot polstoletnega opusa te kiparke, ki je bila sploh prva profesorica kiparstva v Sloveniji.
V času pandemije, ko je svet v različnih stopnjah malodane obstal, so se knjige izkazale tudi kot močno orodje v boju proti izolaciji, so ob svetovnem dnevu knjige zapisali pri Unescu. Največ, kar lahko naredimo, je, da knjigo preberemo, pravi Dušan Merc.
Vlada je na dopisni seji sprejela odloke, s katerimi je od petka mogoča organizacija nekaterih kulturnih prireditev in izvedba verouka in verskih obredov na prostem. Ob upoštevanju preventivnih ukrepov je znova mogoče obiskati tudi kino in gledališče.
Muzej novejše zgodovine Celje bo ob 30-letnici osamosvojitve Slovenije pripravil tri razstave. Pred Narodnim domom bodo pripravili razstavo z osnovnimi informacijami o osamosvojitvenih dogodkih v Celju, v muzeju pa bo na ogled razstava Služimo domovini.
Nesoglasja arhitekturne in umetnostnozgodovinske stroke glede prekritja cerkve sv. Janeza Krstnika v kompleksu Žičke kartuzije še niso zglajena. Kljub temu gre projekt dalje, saj bi drugačne rešitve povzročile veliko zamudo in s tem ogrozile načrte.
Današnji prispevek iz zgodovine osvetljevanja ljubljanskih ulic nas bo popeljal v 90. leta 19. stoletja, v čas, ko se je bíla poslednja bitka mestne plinarne in nove elektrarne.
"Ko smo prešli od ročne obdelave zemlje do strojev, ko so v naše domove vstopali telefoni – to je bila revolucija družbe. Ta dediščina je del naše kulture in identitete," pravi direktorica Tehniškega muzeja Slovenije Barbara Juršič.
Italijanska policista sta med prostočasnim sprehodom v prestižni bruseljski četrti Sablon po naključju naletela na presenetljivo najdbo: v eni izmed trgovin s starinami je precej neopazno stala tudi pred leti ukradena marmorna skulptura iz antičnega Rima.
Na spletni strani Festivala Ljubljana se začenjajo 35. Slovenski glasbeni dnevi, posvečeni stoletnici Opere SNG Maribor, ki je sicer bila lani, ko je praznik slovenske glasbe zaradi epidemije odpadel.
V katastrofalnem potresu, ki je Ljubljano stresel na velikonočno nedeljo, 14. aprila 1895, torej pred natanko 126 leti, je bil močno poškodovan tudi Deželni muzej za Kranjsko, predhodnik Narodnega muzeja Slovenije, ki letos praznuje 200 let.
Kamišibaj je izvorno japonski izum pripovedovanja zgodb ob slikah v majhnem odru. Vabilo na letošnji vrtualni Mednarodni forum kamišibaja sta dobila tudi ustvarjalca Gledališča Zapik, Jelena Sitar Cvetko in Igor Cvetko.
V 75. letu starosti se je poslovil Zoran Simjanović, eden najpomembnejših avtorjev filmske glasbe na Balkanu, ki je pogosto sodeloval tudi s slovenskimi glasbeniki in filmskimi ustvarjalci.
V bližini Luksorja je bilo več tisočletij pod peskom pokopano starodavno egiptovsko mesto, ki je po mnenju egiptovskih arheologov ena najpomembnejših najdb po odkritju Tutankamonove grobnice.
Intervencija španskega ministrstva za kulturo je v zadnjem hipu preprečila, da bi šla slika La coronación de espinas (Kronanje s trnjem) na današnjo dražbo v Madridu. Predpostavlja se namreč, da bi lahko šlo za delo italijanskega mojstra Caravaggia.
Prodekan Dušan Bavdek z Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani je prejel viteški križ madžarskega reda za zasluge za sodelovanje z Akademijo Franza Liszta iz Budimpešte.
Ob zori 6. aprila pred 80 leti je več sto nemških bombnikov nad Beogradom začelo 2. svetovno vojno v Jugoslaviji. Napad je bil nepričakovan, saj se je Hitler edinkrat odločil napasti članico svoje vojaške zveze. Sledilo je razkosanje med več okupatorjev.
Znamenita baletna obleka, ki jo je ruska balerina Ana Pavlova nosila v kratkem solu Umirajoči labod v koreografiji ruskega plesalca in koreografa Mihaila Fokina, je bila deležna restavratorske osvežitve.
Na veliki petek pred 300 leti je bil v Škofji Loki uprizorjen Škofjeloški pasijon. Pasijonske procesije so sicer v mestu potekale že prej in tudi pater Romuald je svoj pasijon pisal več let, ohranjen rokopisni kodeks pa je datiran z letnico 1721.
Neveljaven email naslov
