Jubileju mariborske operne hiše se poklanjajo tako s koncertnim programom kot z mednarodnim muzikološkim simpozijem. Opera Narodnega gledališča v Mariboru je zaživela 1. maja 1920 z uprizoritvijo Hervéjeve operete Mam'zelle Nitouche. V naslednjih sezonah so ji na mariborskem odru sledile številne druge.

Operete so bile med mariborskim občinstvom tako priljubljene, da so skoraj popolnoma zaznamovale delovanje tamkajšnje operne hiše med obema vojnama in so zavzemale več kot dve tretjini celotnega repertoarja, je povedal vodja simpozija glasbenih dnevov Jernej Weiss.

Začetek dogajanja z Marpurgi
"Če lani 35. Slovenskih glasbenih dnevov zaradi precej rigoroznih omejitev v začetku pandemije ni bilo mogoče izpeljati, se je letos ob upoštevanju omejitev ter predvsem ob velikem trudu vseh sodelujočih glasbenih ustanov pokazala možnost, da ta praznik slovenske glasbe vendarle zaživi, čeprav v nekoliko omejenem obsegu," je dodal Weiss.

Sorodna novica Usode Judov iz srednjeveškega Maribora navdihnile tudi opero

Dogajanje bo drevi ob 19.30 odprl posnetek opernega prvenca Nine Šenk Marpurgi po istoimenskem romanu Zlate Vokač Medic, ki je bil premierno uprizorjen 2. oktobra lani v SNG-ju Maribor. V operi je skladateljica skupaj z libretistom in režiserjem Igorjem Pisonom, dirigentom Simonom Krečičem in drugimi ustvarjalci ter poustvarjalci iz Opere SNG-ja Maribor osvetlila manj znano poglavje zgodovine mesta ob Dravi. Operno dogajanje je postavljeno v 15. stoletje z dualističnim pripovedovanjem dveh ključnih protagonistov.

Na spletni strani Festivala Ljubljana, ki organizira glasbene dneve, dostopni koncert samospevov Ludwiga van Beethovna in Huga Wolfa v izvedbi sopranistke Therese Plut, tenorista Davida Jagodica in pianistke Andreje Kosmač, tradicionalna Noč slovenskih skladateljev, s katerimi Društvo slovenskih skladateljev (DSS) predstavlja novitete domačih ustvarjalcev, ter koncert iz cikla Koncertni atelje DSS, na katerem bosta med drugim izvedeni novi deli Petra Šavlija in Maje Matić.

Odrske praizvedbe opere Samorog Pavla Šivica v produkciji SNG Opera in balet Ljubljana, ki je bila predvidena za zaključek, zaradi trenutnih razmer ne bo. Kot novost pa so za letošnje Slovenske glasbene dneve pripravili še virtualno tekmovanje spevSLAM z novimi samospevi za glas in klavir.

O opereti med obema vojnama
Na letošnjem simpoziju bo sodelovalo 16 tujih in osem domačih referentov iz 13 držav, zaradi omenjene obletnice bo posvečen opereti med obema vojnama. Z njim želijo osvetliti širšo družbeno vlogo operete kot umetniške zvrsti v preteklosti in sedanjosti.

Štajerska simfonična ustvarjalnost
Tokratni Slovenski glasbeni dnevi se bodo končali 21. aprila s koncertom Iz štajerske simfonične ustvarjalnosti. Orkester Slovenske filharmonije bo pod vodstvom Simona Krečiča izvedel orkestralna dela enega najvidnejših slovenskih opernih skladateljev Tomaža Sveteta. Poleg teh pa tudi dela Marjana Šijanca in Vita Žuraja, na sporedu pa je še Simfonija št. 4 - Resurrectionis Blaža Arniča.