V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani bo drevi ob 19.30 gostoval večkrat nagrajeni izjemni pianist Simon Trpčeski iz Severne Makedonije, priljubljeni gost slovenskih koncertnih odrov. Že petindvajset let razvija bleščečo mednarodno solistično glasbeno pot, predano se posveča tudi komorni glasbi, ob tem pa pogosto predstavlja glasbeno izročilo svoje domovine.

Simon Trpčeski se je rodil leta 1979 v Severni Makedoniji. Iz klavirja je diplomiral na glasbeni šoli univerze svetega Cirila in Metoda v Skopju, kjer je študiral pri Borisu Romanovu. Med letoma 2001 in 2003 se je mednarodno uveljavil na koncertih v sklopu Nove generacije umetnikov Radia BBC 3, leta 2003 pa je prejel nagrado Kraljevega filharmoničnega društva za mlade umetnike. Simon Trpčeski pogosto nastopa z nekaterimi vodilnimi simfoničnimi orkestri, kot so Concertgebouw v Amsterdamu, simfonični orkester Zahodnonemškega radia, Narodni orkester Francije, Newyorški filharmoniki, Filharmonični orkester Kitajske in Simfonični orkester iz Sydneyja.

V dolgoletnem sodelovanju z dirigentom Vasilijem Petrenkom in s Kraljevim filharmoničnim orkestrom iz Liverpoola je posnel vrsto glasbenih albumov: vse klavirske koncerte Sergeja Rahmaninova ter Petra Iljiča Čajkovskega in Sergeja Prokofjeva. Pod taktirko Cristiana Măcelaruja je posnel oba klavirska koncerta Dmitrija Šostakoviča, za koncerta Johannesa Brahmsa s simfoničnim orkestrom Zahodnonemškega radia pa je leta 2023 prejel visoko kritiško odobravanje. V sezoni 2023/2024 je kot rezidenčni umetnik Kraljevega škotskega narodnega orkestra pod vodstvom Thomasa Søndergårda posnel svoj novejši glasbeni album z 2. in 5. klavirskim koncertom Camilla Saint-Saënsa. V sezoni 2024/2025 nastopa s simfoničnim orkestrom iz Düsseldorfa, z Državnim simfoničnim orkestrom iz Sao Paula, s simfoničnim orkestrom iz Montreala, z Züriško filharmonijo in simfoničnim orkestrom iz Chicaga.

Od debija v londonski dvorani Wigmore leta 2001 je reden gost tega izjemnega koncertnega prizorišča, solistične klavirske recitale izvaja v vrsti evropskih držav in ZDA. Simon Trpčeski pogosto izvaja in snema klavirsko glasbo ruskih skladateljev 19. in 20. stoletja – posnel je že sedem albumov z recitali glasbe Rimskega - Korsakova, Musorgskega, Čajkovskega, Skrjabina, Prokofjeva, Rahmaninova in Stravinskega. Pogosto izvaja tudi klavirska dela Johanna Sebastiana Bacha, Chopina, Liszta, Brahmsa, Debussyja in Poulenca.

Najnovejši glasbeni album Simona Trpčeskega s klavirskim recitalom in naslovom Variations je v Nemčiji postal album meseca Fono Forum, po izboru urednikov britanske revije Gramophone je postal najboljša izdaja, v Franciji je prejel priznanje Choc de Classica, v Italiji pa Amadeus D‘ore.

Na vprašanje, kaj mu pomeni izvajanje klavirskih koncertov, je Simon Trpčeski povedal: ''Izvajanje klavirskih koncertov je zame čista radost – v vseh skladbah, ki jih igram, poskušam najbolje izraziti svojo dušo. Po značaju sem avanturist in zelo rad raziskujem, to mi omogoča veliko zadovoljstvo in me izpolnjuje. Osrečuje me, da imam možnosti poslušalcem predstaviti čim več idej in občutkov, ki jih imam v glavi ali v duši. Za to sem zelo hvaležen, ker sem vedno lahko več raziskoval in to nadaljeval še kot učenec in nato študent glasbe pri profesorju Borisu Romanovu v Skopju. Seveda ima vsak glasbenik, vsak pianist svoje osebne želje in naklonjenost do nekih zvrsti ali oblik, sam pa si vedno prizadevam, da bi v svoji igri našel naravno igro in logične poteze pri izvajanju skladb. Pri tem se vselej potrudim spoštovati partituro, saj je to, kar je napisal skladatelj, glavno vodilo glasbeniku, kako naj izvaja določeno skladbo.''

Simon Trpčeski bo na nocojšnjem koncertu Srebrnega abonmaja predstavil pester spored klavirskih skladb iz 19. in prve polovice 20. stoletja: Mazurke, op. 24, poljskega klavirska virtuoza in skladatelja Frédérica Chopina, Suito iz Holbergovih časov, op. 40, norveškega romantika Edvarda Griega, v drugem delu pa Koncertno suito iz baleta Hrestač Petra Iljiča Čajkovskega v priredbi Mihaila Pletneva in Sonato št. 7 v B-duru, op. 83, Sergeja Prokofjeva.