Med vrhunci praznovanja bosta gala koncerta z dirigentom Vincem Mendozo in trobentačem Thomasom Ganschem.

"Kar nas razlikuje od drugih orkestrov v državi, so stalno sodelovanje simfonične in džezovske zasedbe ter snemanje glasbenih del za radijsko in televizijsko predvajanje. Kar RTV Slovenija razlikuje od drugih medijskih hiš pri nas, pa je ustvarjanje velikih in odmevnih odrskih dogodkov," je pomen te enote v oddaji RTV SMO opisala njena vodja Maja Marija Kojc in retorično vprašala: "Kdo v Sloveniji pa še lahko ustvari takšno prireditev, kot je Poletna noč?"

V okviru Glasbene produkcije RTV Slovenija s 102 zaposlenima delujeta Big Band in Simfonični orkester ter skupina glasbenih producentov, pod njenim okriljem tudi otroški in mladinski pevski zbor, pomemben sestavni del pa je še bogat notni arhiv.

Lani so glasbeni producenti za prenose, predvajanja in arhiv pripravili več kot 27.000 minut vrhunskih glasbenih posnetkov, od miniatur, kakršne so televizijske špice, do daljših koncertnih nastopov za predvajanje na radijskem programu Ars. Ta del dejavnosti, kot tudi nastopanje v TV-oddajah ali na državnih proslavah, spada v javno službo, ki se financira iz RTV-prispevka in drugih rednih prihodkov javnega medija, medtem ko je koncertna dejavnost, kamor denimo spadata abonmaja Kromatika in Mozartine, opredeljena kot tržna. Lani so z njo ustvarili 447.000 evrov komercialnih prihodkov. "Ta denar se vrne v program, z njim obnavljamo instrumente in bogatimo notni arhiv, omogoča nam tudi, da povabimo vrhunske glasbenike, soliste in dirigente," je pojasnila Kojc. Tako za jubilejno leto načrtujejo glasbeni poslastici: junija bodo v Cankarjevem domu nastopili z legendarnim ameriškim dirigentom in aranžerjem Vincem Mendozo, oktobra pa s slovitim solistom trobentačem Thomasom Ganschem.

Orkestra beležita slovensko glasbeno kulturo

Big band RTV Slovenija se z osmimi desetletji nepretrganega delovanja uvršča med najstarejše džezovske zasedbe na svetu. Prvič je nastopil kmalu po osvoboditvi, 27. junija 1945, ob vnovičnem odprtju Postojnske jame. Pod taktirko ustanovitelja, prvega dirigenta, aranžerja, skladatelja Bojana Adamiča so zaigrali v standardni sestavi štirih trobent, petih saksofonov, štirih pozavn in ritem sekcije. Kot edini profesionalni orkester v takšni zasedbi v državi imajo posebno odgovornost v ohranjanju kakovosti izvedb.

Korenine RTV-simfonikov pa sežejo v leto 1928, z ustanovitvijo radijskega orkestra v Ljubljani. Za uradni začetek delovanja šteje leto 1955, ko so na pobudo glasbenega urednika in skladatelja Marijana Vodopivca ustanovili Simfonični orkester RTV. "Simfonični orkester je steber slovenske glasbene kulture, saj je orkester z daleč največjo diskografijo med vsemi slovenskimi ansambli, z več deset tisoč arhivskimi posnetki, ob tem pa omogoča številnim slovenskim glasbenikom, skladateljem in dirigentom, da pridobijo orkestrske izkušnje in se uveljavijo," pravi glasbeni producent Žiga Stanič.

Nemalokrat se v varčevalni vnemi zastavljajo vprašanja, zakaj RTV Slovenija sploh potrebuje takšno dejavnost. Maja Marija Kojc vsem, ki imajo zadržke, sporoča, naj se zamislijo nad tem, kolikšen delež glasba predstavlja v RTV-programih, da glasba ni brezplačna, da hišni ansambli posnamejo glasbo, ki ostane za vedno in lahko pride v vsak dom, da izvajajo vse žanre za vse okuse. "Gre za izjemno nacionalno dediščino, ki se ne zgradi v nekaj letih, ampak v več desetletjih. Oba orkestra sta zabeležila slovensko glasbeno kulturo ter ustvarila glasbeno knjižnico, posnetke in notni arhiv, ki je del narodne kulture."