Tako so sporočili z ministrstva za kulturo. Pretekli teden so sicer v zvezi s tem pripravili dva sestanka.
Samostan iz 12. stoletja je prejšnji teden obiskal minister za kulturo Vasko Simoniti. Izjav po sestanku ni dajal, so se pa na njegovo pobudo zatem sestali še predstavniki stroke.
Poleg uslužbencev ministrstva z Jelko Pirkovič, v. d. generalnega direktorja direktorata za kulturno dediščino, na čelu so bili prisotni tudi predstavniki zavoda za varstvo kulturne dediščine, Oddelka za umetnostno zgodovino na ljubljanski Filozofski fakulteti in Steletovega inštituta Znanstveno raziskovalnega centra pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Na sestanku sta bila še avtor predlagane arhitekturne zasnove ‒ Rok Žnidaršič in nasprotnik takšne rešitve ‒ arhitekt Igor Sapač.
Ostali so vsak pri svojem prepričanju, bila pa je sprejeta odločitev, da projekt prenove nadaljujejo v skladu z dosedanjo dokumentacijo in veljavnim gradbenim dovoljenjem. Sprememba rešitve za obnovo strehe bi zahtevala spremembo veljavnega gradbenega dovoljenja in zato večmesečno zamudo pri izvedbi prenove.
Ob tem so sprejeli še kompromisni sklep, da v okviru veljavnega gradbenega dovoljenja poiščejo možnost za tehnično poenostavitev prenove strehe cerkve in celovitejšo rešitev zastrešitve ostalin Otokarjeve kapele.
Na občini še niso prejeli nobenega uradnega dokumenta, ki bi potrjeval nadaljevanje projekta
Konjiški župan Darko Ratajc na petkovem sestanku ni sodeloval, za STA pa je povedal, da za zdaj na občini še niso prejeli nobenega uradnega dokumenta, ki bi potrjeval nadaljevanje projekta. Prav te dni so izbrali izvajalca krovskih del, s katerim pa bodo pogodbo podpisali šele, ko bodo prejeli uradni pisni dokument komisije, ki je o tem odločala.
"Za nas sklep komisije ni dovolj, saj potrebujemo soglasje ministrstva. Izvajalec je izbran, časa za podpis pogodbe imamo 40 dni. Želimo si čim hitrejše rešitve, saj imamo že kratke roke," pravi župan Slovenskih Konjic. Sam verjame, da v petih mesecih dela vendarle še lahko dokončajo.
Trenutno poteka statična sanacija objekta
Konjiška občina je lani začela obnovo cerkvenega objekta v Žički kartuziji, za katero je država zagotovila dva milijona evrov. Trenutno poteka statična sanacija objekta, temu bo po idejni zasnovi arhitekta Roka Žnidaršiča sledilo pokritje cerkve s premično streho. Umetnostnozgodovinska stroka in arhitekti so glede primernosti načrtov razdeljeni.
Najbolj kritičen do sedanje rešitve je arhitekt in umetnostni zgodovinar Igor Sapač, ki meni, da gre za izjemen spomenik državnega in evropskega pomena, zato bi si želel, če bi se o prenovi pogovarjali pravočasno, ker javni dialog po njegovem ni bil omogočen, pa so zdaj pred vsiljeno rešitvijo.
Sapač: Te rešitve prinašajo prevrednotenje pomena kartuzije
Po njegovem mnenju uvajajo rešitve, ki ne pomenijo zaščite originalnih srednjeveških sestavin, pač pa degradacijo srednjeveškega spomenika na raven podstavka sodobne arhitekture, ki je sicer lahko atraktivna, a prinaša prevrednotenje pomena kartuzije, kakršnega smo doslej poznali.
Žnidaršič pojasnjuje, da je bilo njihovo izhodišče pri konceptu prenove, da se ne bi nekoč ukvarjali z vprašanjem, ali je streha na cerkvi ponaredek.
"V osnovi gre za to, da se koncept pokritja ostalin naslanja na idejo, da so vse gradbene oziroma razvojne faze cerkve, od romanske, gotske, baročne in poznejših, vključno s sodobnimi posegi, jasno čitljive in predstavljene. Seveda v kompoziciji, ki absolutno daje prednost originalu spomenika, kakršnega poznajo zadnje generacije," je marca na polemičnem posvetu o prenovi dejal Žnidaršič.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje