Večina od štirinajstih nekdanjih sošolcev spomine na gimnazijska leta obuja vsak drugi petek v juniju, že vse od leta 1956. Spomini so še vedno zelo živi, predvsem na tragične dogodke.

"Zadnji dve leti smo bili že kar navajeni, od pol enajstih do treh so bili alarmi in smo morali biti v zakloniščih in se sploh nismo več učili za zadnje ure. Kadar je bilo pa slabo vreme, da niso bombe padale, pa so cveki padali," se spominja Marko Reisner.

Stavbo njihove gimnazije so zasedli italijanski in pozneje nemški vojaki, zato so imeli pouk na različnih lokacijah po Ljubljani, gimnazijo pa so končali v zgradbi na zdajšnji Šubičevi ulici. Kljub vojnim časom je bila matura kar resna stvar.

Kar nekaj jih leta 1945 ni moglo maturirati. Tudi Maks Veselko ne, saj so ga gestapovci leto prej odpeljali v taborišče Auschwitz. "Tako da sem maturiral šele leta '47. Zdaj ta naša obletnica je pravzaprav leto, ko bi moral maturirati, maturiral pa je vsak kjer koli in kadar koli," je povedal Veselko.

Nekateri pa na obletnice prihajajo celo iz tujine, med njimi Vladimir Pregelj, ki zadnjih pet, šest let pride v Slovenijo iz Washingtona tudi zaradi obletnice.

Nekdanji sošolci upajo, da se bodo lahko v tako velikem številu srečevali še kar nekaj let.