"V 180 minutah Fiorentina ni bila nič boljša od Celja. Njihov drugi gol je bil popolnoma individualen. Mi smo tokrat, razen prvih 20 minut, igrali dobro," je trener Celja Albert Riera odgovoril na vprašanje ob koncu novinarske konference, ali misli, da lahko Fiorentina v tretjem zaporednem poskusu le osvoji Konferenčno ligo.

"Če bo raven Fiorentine takšna, bo težko dobiti tekmo proti Chelseaju ali v polfinalu proti Betisu. Toda vsaka tekma je drugačna. Mislim pa, da so proti nam dali vse od sebe," je še navrgel Riera in dal vedeti Toskancem, da jim ne pripisuje največjih možnosti za osvojitev tretjega Uefinega klubskega tekmovanja.

Sorodna novica Celje do zadnje sekunde v igri za polfinale Konferenčne lige!

Palladino navrgel Rieri, da preveč govori?

A odgovor ima svojo predzgodbo, ki se je razgalila ob zadnjem sodnikovem žvižgu. Vse do zadnjih sekund so Celjani pritiskali in iskali izenačujoči zadetek za skupnih 4:4, s čimer bi izsilili podaljšek na povratni tekmi v Firencah. Ko je portugalski sodnik Joao Pinheiro odpiskal konec, sta si trenerja Riera in Raffaele Palladino izmenjala nekaj ostrih besed in skoraj skočila v lase, prišlo je do prerivanja in rezervni igralci so ločili člane obeh strokovnih štabov, da ni prišlo do pravega incidenta.

Kaj se je zgodilo? Kot gost in poraženi trener je prvi na novinarski konferenci govoril strateg Celja.

"Nisem tukaj zato, da bi slabo govoril o kolegu: smo 13-milijonski slovenski klub nasproti 300-milijonskemu. Ko sem šel stisnit roko, mi rečejo, da preveč govorim. Kaj bi mu moral reči? Kako je lep in močan? Moji igralci niso neumni. Razumeti mora, da je mlajši od mene in da se mora še veliko naučiti. To ni bil dober prizor, toda nogomet ti da še eno priložnost in morda bom kdaj naslednjič jaz na vrsti s 300-milijonsko ekipo proti njegovi 13-milijonski ... Ni mi bilo všeč, kar je rekel, in mislim, da s takšno miselnostjo ne moreš zmagovati," je bil Riera pojasnil vzrok iskrenja ob robu igrišča po koncu tekme.

Številke, ki jih omenja Riera, so vzete z znane nogometne strani Transfermarkt, ki velja za referenco glede vrednosti igralcev in klubov. Po ocenah spletne strani je ekipa Celja vredna 13,5 milijona evrov, medtem ko vrednost nogometašev Fiorentine znaša kar 281,8 milijona evrov oziroma skoraj 21-krat več!

Za Riero je na vrsto na novinarski konferenci prišel Palladino in domači novinarji so začeli z omenjeno iskrico. "Nočem ga niti poslušati, ne zanima me. Kolege moraš spoštovati, na prvi tekmi spoštovanja ni bilo, in samo rekel sem mu, da bi ga moral imeti. Nikogar nisem ne spoštoval," je na kratko debato o trenerskem merjenju moči zaključil Palladino, ki je ravno na dan povratne tekme sicer praznoval 41. rojstni dan in je tako le dve leti mlajši od Riere, ki je 43. rojstni dan praznoval v torek.

Prvi polčas Fiorentini, drugi Celju

Fiorentina je izgubila zadnja dva finala Konferenčne lige in jo torej tretjič zapored čaka na polfinale – nasprotnik bo Betis, s katerim je Celje v Sevilli odigral izredno tekmo (poraz z 1:2). Zanimive in dramatične tekme Celje, na katerih praviloma ni manjkalo golov, niso ostale neopažene, zato je italijanske medije zanimalo, ali je bila Fiorentina doslej najmočnejši celjski nasprotnik.

"Ne morem reči, da je Fiorentina najmočnejša ekipa, razen na papirju. Po drugi strani pa so se dve leti zapored uvrstili v finale ... Več težav smo imeli z drugimi ekipami. V mislih imam Vitorio Guimaraes. A to je normalno, saj se v nogometu vse tako zelo spreminja: prejšnji teden smo bili v redu. Danes je Fiorentina odigrala resen prvi polčas, ne da bi nam dovolila igrati našo igro, drugi polčas pa je bil popolnoma naš. Imeli so vse najboljše igralce, vendar smo odigrali dobro tekmo," je zdaj 43-letni Majorčan analiziral dva različna polčasa povratne tekme v Firencah.

Oktobra pri Vitorii sprijaznjeni s porazom

"Nikoli ne bom pozabil prve tekme z Vitorio Guimaraes. Tam smo se sprijaznili s porazom, od takrat pa se nobena ekipa ni zares odrezala bolje od nas, čeprav smo se pomerili z velikimi nasprotniki, kot je Betis. Na nobeni tekmi nismo bili nekonkurenčni, čeprav smo morali paziti, da smo delali čim manj napak. Tudi tokratnim golom bi se lahko izognili, saj smo jih prejeli po lastnih napakah. Če bi v prvih 10–15 minutah igrali drugače, bi se lahko tekma odvila v drugo smer," se je Riera ozrl na dolgo evropsko sezono, v kateri je Celje odigralo kar 20 tekem.

Od 10. julija, še pred finalom Eura 2024, ko so Celjani v 1. krogu kvalifikacij za Ligo prvakov gostovali pri Flori v Talinu, prek poloma pri Slovanu v Bratislavi (0:5) in neposrečenega dvoboja s klubom Shamrock Rovers v Evropski ligi in poraza v Erevanu pri Pjuniku, so v ligaškem delu Konferenčne lige ob nemoči pri Vitoriiu Guimaraes ob izteku tekme v sodnikovem dodatku prek Matka dosegli častni gol. Nato se je krivulja iger strmo dvignila in od Bašakšehirja (5:1) je Celje letelo in igralo ter skrbelo za nogometno zabavo.

Celjane po zgodovinski evropski sezoni zdaj čaka dvojno delo doma: v pokalu in prvenstvu, da se uvrstijo na mesta, ki prinašajo kvalifikacije za naslednjo evropsko sezono.

Rojstnodnevno darilo za Palladina

Podobna naloga je pred Fiorentino, ki se je na italijanskem prvenstvu znašla v težkem položaju in bi z zmago v Konferenčni ligi prišla do samodejnega mesta v Evropski ligi.

"Za to rojstnodnevno darilo sem prosil fante v trening centru Viola Park. Vsi smo si želeli napredovanja, tekma ni bila lahka in fantom se zahvaljujem za to darilo. Odlične ekipe nas še bolj motivirajo, in tega se zavedamo. Zdaj razmišljajmo o Cagliariju, potem pa se bomo vrgli spet v Konferenčno ligo," je Palladino razložil, da zdaj vsake tri ali štiri dni igrajo nov finale: v Serie A in Evropi.

V tretje gre rado, verjamejo v Firencah

Fiorentina ima sloves in ugled, ne nazadnje so bili njeni uspehi konec 50. let pobuda za to, da je leta 1960 novoustanovljeni NK Maribor prevzel vijoličaste barve ravno po Firenčanih. A lovorike so redka dobrina v Toskani: dva naslova italijanskega prvaka (1955/56 in 1968/69), šest pokalnih naslovov, od tega zadnji v sezoni 2000/01. Pred zdaj že več kot pol stoletja so bili pomemben klub tudi v Evropi. Leta 1957 so kot prvi italijanski klub zaigrali v finalu evropskega pokala (zdajšnje Lige prvakov), leta 1961 so osvojili pokal pokalnih zmagovalcev, kar pa je kljub kar šestim celinskim finalom tudi edina evropska trofeja.

"Tretji zaporedni polfinale, a nismo še osvojili pokala. Poglejmo, ali nam bo uspelo letos. Hvala vsem, trenerju, fantom, navijačem," je ostal zadržan predsednik kluba Rocco Commisso, ki pa upa, da bo v tretjem zaporednem poskusu vijoličastim le uspelo.