Ob nastanku je bil Studio ob sedemnajstih prelomnica, bil je namreč prva živa pogovorna oddaja prvega programa Radia Ljubljana, prva kontaktna oddaja, ki jo je po prvih anketah dve leti pozneje spremljala več kot tretjina vseh poslušalcev. Tudi danes Studio v konkurenčnem boju s številnimi radijskimi postajami še vedno ohranja zavidljivo poslušanost.

V 40 letih se je zvrstilo približno 11 tisoč enournih oddaj, v katerih je nastopilo vsaj 40 tisoč različnih gostov. Vsak dan razen nedelje ni bilo pomembnejše teme ali dogodka, ki ga v oddaji ne bi spremljali, povzeli, komentirali, razložili. Spremljali so pomembnejše in prelomne domače in tuje dogodke, krizna dogajanja, politične dogodke, razlagali zakone, pripravljali predvolilna in referendumska sozagovarjanja, gostili številne visoke znanstvenike, politike, strokovnjake, vrhunske umetnike in seveda tudi navadne ljudi. To so bili gostje vseh barv in prepričanj, oddaja pa je ves čas ohranjala strokovnost in politično neodvisnost. Kljub nekaterim poizkusom vplivati na vsebino in izbiro gostov nobeni politiki to ni uspelo.

Kaj sta o Studiu ob sedemnajstih povedala urednica oddaje Alenka Terlep in odgovorni urednik 1. Programa Radia Slovenije Andrej Stopar, pa preberite v intervjuju.

Kako bo potekala jubilejna oddaja, kdo bodo gostje ...
Alenka Terlep: Naša jubilejna oddaja bo prav na 31. maj, ko se je pred 40 leti Studio ob sedemnajstih prvič oglasil in v teh desetletjih ni bilo pomembnejšega dogodka, ki ga ne bi spremljali in komentirali. Novinarji nacionalnega radia so verodostojni, pohvalimo se lahko z dopisniki doma in v tujini in prav to bi radi pokazali v oddaji; v njej bo sodelovala vrsta odličnih novinarjev s svojimi gosti. Povabili smo predsednika države, naši koprski kolegi Borisa Pahorja, Mariborski Toneta Partljiča ... Skozi oddajo bomo na svoj način, z zgodbami novinarjev in njihovimi gosti pregledali 25 let države Slovenije, pa tudi prelomne dogodke v svetu. Zanimivi bodo stari posnetki iz naših arhivov, presneti s trakov. No, še to, tokratna oddaja bo potekala v živo pred občinstvom iz Studia 26 (tokrat ga bomo zasedli našemu orkestru) in daljša bo kot običajno. Uro in pol.

Katere so bile do zdaj najbolj odmevne oddaje in zakaj?
Alenka Terlep: Bolj ko je oddaja aktualna in širši kot je krog poslušalcev, ki jih zanima tema, bolj je odmevna. Denimo po bombnih napadih v Bruslju. Ljudje slišijo osnovne informacije, preberejo jih na omrežjih, potem pa želijo slišati poglobljeno analizo, komentar, živa pričevanja. V uri oddaje jim je omogočeno, da slišijo vse. Morda ne prisluhnejo celotni oddaji, gotovo pa jih pritegne kakšen del, ki mu prisluhnejo natančneje.

Včasih je vsebina nadvse aktualna, denimo preteklo sredo, ko je ustavno sodišče odločilo o subvencijah za socialna stanovanja, vendar pa tematika zadeva oziroma zanima ožji krog ljudi. Vsaka oddaja je odmevna med tistimi poslušalci, ki jih vsebina zanima, zadeva in kot nacionalni radio sledimo interesom vseh skupin, res širokemu izboru aktualnih tem z vseh področij od zunanje in notranje politike, sociale, gospodarstva ... pa do športa, kulture. Ne nazadnje: Studio ob sedemnajstih je oddaja, ki je na sporedu vsak dan, z izjemo nedelje. V soboto je mozaična; pod drobnogledom so najpomembnejši dogodki iztekajočega se tedna.

Kako sta se vloga in status oddaje spreminjala skozi ta leta?
Andrej Stopar: Studio ob sedemnajstih je bil pred štiridesetimi leti novost v slovenskem medijskem prostoru. Do tedaj branemu in vnaprej pripravljenemu radijskemu programu, v katerem so poslušalci slišali predvsem napovedovalce, sogovornike in ne novinarjev, je prinesel v živo oblikovano vsebino. Razvil se je tip radijske okrogle mize, debatnega studia in to obliko ohranil do danes. Od javnega radia se pričakuje raznolikost mnenj in pogledov, Studio ob sedemnajstih pa to poslanstvo izpolnjuje v najbolj žlahtnem pogledu: novinarji se v njem lotevajo najaktualnejših tem, jih skupaj z gosti razčlenjujejo, analizirajo in nadgrajujejo. Ker je v času vse hitrejšega ritma življenja, obenem pa pešanja kulture dialoga in krepitve izogibanja odgovornosti vse težje zagotoviti odziv raznolikih gostov, smo bili v dilemi spreminjanja oddaje proti krajšemu, mozaičnemu formatu. Vendar smo se odločili za ustaljen pristop – Studio ob sedemnajstih razen ob sobotah ostaja monotematska debatna oddaja. Raziskave poslušanosti kažejo, da to ustreza tudi poslušalcem, saj ima Studio ob sedemnajstih dober odziv.

Kakšna je vloga radia v času novih medijev in spreminjanja načinov uporabe "klasičnih" medijev?
Andrej Stopar: Tako kot drugi mediji se spreminja tudi radio. Vse več poslušalcev nas posluša po spletu in odloženo, z okrožki (podcasti), s katerimi izbirajo točno tiste vsebine, ki jih resnično zanimajo. Veliko sprememb bodo prinesli tudi tematski kanali. Programi se vse bolj prilagajajo tudi dejstvu, da radio ljudje danes največ poslušajo v avtomobilih. Obenem pa radio ohranja svoje klasične prednosti, zaradi katerih sem prepričan, da ima boljšo prihodnost, kot menijo nekateri skeptiki. Ohranja relativno nevsiljiv način podajanja vsebin, ob poslušanju pa lahko človek počne še kaj, česar ob gledanju ali branju ne more. Obenem so se kot napačne izkazale teze, da bo z razvojem posamezniku ostajalo vse več prostega časa. Ne bom sodil o učinkovitosti sodobnega dela, dejstvo pa je, da ljudje vse več časa preživljamo v takšnih ali drugačnih okoliščinah, povezanih z našim poslom. Ob brskanju po spletu in črpanju podatkov iz različnih virov bomo še zmeraj potrebovali celostne zbire novic in vsebin, ki nas morda zanimajo, ampak jim zaradi pomanjkanja časa ne moremo podrobno slediti. To dejstvo bo seveda vplivalo na obstanek tudi drugih medijev, ampak zaradi omenjenega "kanala posredovanja" radio trdno drži položaj. To kaže tudi mednarodna praksa, za katero je značilno, da se število poslušalcev v določenih okoljih pravzaprav veča.