Slovenija ostro nasprotuje tem sodiščem, zato ni verjetno, da bi parlament pri nas kdaj ratificiral posebni mehanizem za reševanje sporov, ki ga vsebujeta pogodbi s Kanado in Singapurjem. Poteka tudi evropska kampanja nevladnih organizacij za ukinitev teh mehanizmov oziroma sodišč za reševanje sporov.

Nevladne organizacije, ki podpise zbirajo v okviru evropske državljanske pobude, nasprotujejo, da bi trgovinski ali naložbeni sporazumi korporacijam še kdaj dovoljevali, da tožijo države.

"Pričeli smo evropsko kampanjo Pravice za ljudi, predpisi za korporacije ‒ stop ISDS. V njej sodeluje več kot 150 organizacij iz celotne Evropske unije. V kampanji pa zahtevamo, da se ukinejo tako imenovani mehanizmi ISDS, ki korporacijam omogočajo, da tožijo države za zakonodajo, ki jo te sprejemajo, četudi je v javnem interesu, in morajo plačati večmilijonske odškodnine korporacijam," je povedal Andrej Gnezda iz Umanotere.

Pobuda tudi zahteva, da Evropa podpre nastajajočo pogodbo Združenih narodov, po kateri bi posamezniki in skupnosti uveljavljali človekove pravice proti korporacijam. Je pa Slovenija na poti, da (tako kot druge članice EU-ja) ukine investicijske sporazume med evropskimi državami.

Potem ko je nizozemska zavarovalnica Achmea tožila slovaško državo in je sodišče EU-ja odločilo, da je sporazum med Nizozemsko in Slovaško v nasprotju s pravom Evropske unije, morajo države članice s pogodbo zagotoviti prenehanje veljavnosti približno 200 takšnih dvostranskih sporazumov. Na podlagi enega izmed njih Slovenijo oziroma Dars še vedno toži italijanski gradbinec v stečaju Grassetto, ki je gradil trojanski predor.

Z ministrstva za gospodarstvo sporočajo, da je prenehanje veljavnosti pogodb med članicami EU-ja v interesu naše države, ker bi se s tem med drugim preprečila možnost, da bi investitorji zoper njo še naprej vlagali zahtevke za reševanje sporov pred mednarodno arbitražo.