V sredo je Jerome Powell opozoril, da se ZDA v sodobni zgodovini še niso spopadale s takšnim šokom, kot jo predstavlja Trumpova carinska politika. Stopnje carin so višje od pričakovanj, to pa bi lahko povzročilo večjo gospodarsko škodo. Powell poudarja, da se bosta povišala inflacija in stopnja brezposelnosti, gospodarska rast pa upočasnila. Skratka, ZDA verjetno vstopajo v obdobje stagflacije, česar niso poznale od 70. let. Možnosti za nižanja obrestnih mer so v takšnem okolju omejene. Trump je bil do Powllovih besed kritičen in je guvernerja obtožil, da so zanj značilne vedno prepozne in napačne odločitve. Prepričan je, da bi moral dodatno zniževati obrestne mere. Ker nalogi ni kos, mu grozi z razrešitvijo: "Prej kot odide s položaja, boljše bo."

Bo Trump prvi, ki bo predčasno odstavil guvernerja Feda?
Ni prvič, da je Trump centralni banki, ki je neodvisna ustanova, pridigal, kaj mora početi. Tokrat je odločen, da v svojem slogu zdajšnjega guvernerja, ki je na tem položaju od leta 2018, ko je nasledil Janet Yellen, kar odstavi. "Trumpova administracija že preučuje možnost razrešitve Jeroma Powlla," je sporočil Trumpov gospodarski svetovalec Kevin Hassett. Fed naj bi po njihovem mnenju namreč ravnal preveč politično in v korist demokratov. Predsednik ZDA sicer nima pooblastil, da bi neposredno odpustil guvernerja centralne banke, noben predsednik v zgodovini tega niti ni poskušal storiti, toda Trumpa to ne bo ustavilo. "Cene nafte so se znižale, prav tako cene hrane, ZDA pa so zaradi carin vse bogatejše. Tako kot ECB bi mora tudi Fed nižati obresti, zdaj je že skrajni čas, da to stori," je Trump napadel Fed.

Dolar kot kakšne valute nerazvitih držav
Po mnenju ekonomistov je Fedova neodvisnost bistvenega pomena za obvladovanje inflacije in vodenje gospodarstva, zato bi vsakršno popuščanje političnim zahtevam lahko škodovalo gospodarstvu in tudi globalnemu zaupanju v ZDA. To je že tako na hudi preizkušnji. Tujci se od začetka aprila bolj kot ne umikajo z Wall Streeta, kar se je zdelo še pred kratkim nezaslišano, saj je bil vendar to kraj, kjer se cedita med in mleko in kjer so donosi višji kot drugod. Tujci imajo v lasti za 18,5 bilijona dolarjev ameriških delnic oziroma petino vseh, hkrati pa za 7,2 bilijona dolarjev obveznic (skoraj tretjino). Ameriške vladne obveznice in dolar, ki so bili ob prejšnjih krizah varno zatočišče, to niso več, dolar je v treh mesecih, odkar se je Trump vselil v Belo hišo, v primerjavi s košarico valut izgubil deset odstotkov, dnevni premiki so bili občasno takšni, kot da bi šlo za valuto kakšne revne afriške države.

Nvidio pestijo omejitve pri izvozu čipov
Še prejšnji mesec skoraj nihče ni omenjal recesije, zdaj je trd pristanek v ZDA zelo verjeten. Analitiki lahko v teh razmerah le ugibajo, kako se bo to poznalo na dobičkih podjetij, zato zdaj toliko podrobneje spremljajo novinarske konference ob objavah četrtletnih poslovnih rezultatov ameriških korporacij. Kaj je bilo, skorajda ni več pomembno, šteje le prihodnost. Nvidia opozarja, da jo bodo ameriške omejitve pri izvozu čipov (Nvidia ne sme prodajati čipa H20) na Kitajsko stale 5,5 milijarde dolarjev. V sredo in četrtek so delnice skupno padle za 10 odstotkov (je pa vsaj zdržala meja 100 dolarjev), Nvidijina tržna vrednost je nazadovala za 270 milijard dolarjev. Podobne težave ima AMD, nizozemski ASML pa je medtem v prvem četrtletju v marsičem presegel napovedi (tudi pri dobičku), a je imel za 40 milijonov evrov manj prihodkov od pričakovanj, kar je bil (ob vsej zmedi, ki jih povzročajo Trumpove carine) tudi eden od vzrokov za sedemodstotni padec teh delnic v sredo.

Delnice UnitedHealtha strmoglavile
Sektor zdravstvene nege je v četrtek šokirala zdravstvena zavarovalnica UnitedHealth Group, ki je prvič po letu 2008 s svojim dobičkom močno zgrešila napovedi (te so bile praviloma vedno previdne), hkrati pa je zaradi višjih stroškov znižala celoletno napoved. Delnice so v petek strmoglavile za 22 odstotkov in vplivale na slabo predstavo indeksa Dow Jones, ki je v petek izgubil 1,3 odstotka, v celotnem tednu pa 2,7 odstotka. Drugačno zgodbo so pisale delnice farmacevtskega podjetja Eli Lilly, saj so poskočile za 14 odstotkov. Njihovo novo zdravilo za hujšanje se je namreč pri prvih kliničnih testih odrezalo tako dobro kot priljubljeni Ozempic. Omenimo še nemškega energetskega velikana Siemens Energy: ker je zvišal napovedi poslovanja za fiskalno leto 2025, so delnice pridobile 10 odstotkov, v zadnjih 12 mesecih je njihova rast 260-odstotna.

Zlato v vseh pogledih rekordno visoko
Vlagatelji upajo, da bodo spodbudni četrtletni dobički (v naslednjem tednu bodo rezultate med drugim objavili Alphabet, Tesla in Intel) dodatno umirili trg, potem ko se je indeks strahu VIX po Trumpovi "carinski bombi" povzpel kar na 60 točk, zdaj pa je pri vrednosti 30 točk, kar je še vedno daleč nad povprečjem, ki znaša okrog 18 točk. Vsa ta negotovost je voda na mlin plemenitim kovinam, zlato je doseglo že skoraj 3350 dolarjev za 31,1-gramsko unčo. Zdaj je zlato tudi z upoštevanjem inflacije rekordno visoko, prej je za mejnik veljalo leto 1980 (850 dolarjev). Zlato se je letos podražilo že za 27 odstotkov, v zadnjih petih letih je povprečna letna rast 14-odstotna, kar je več, kot je bila povprečna rast S & P-ja. Tudi v obdobju zadnjih 20 let je bila naložba v zlato donosnejša kot povprečna delnica na Wall Streetu.

Naftni derivati bodo po praznikih precej cenejši
Ob svežih ameriških sankcijah proti iranskemu izvozu nafte se je vrednost nafte zadnji teden povzpela za pet odstotkov, vseeno pa nad trgom visi grožnja presežne ponudbe. Ta naj bi po mnenju Goldman Sachsa letos znašala po 800 tisoč sodov 159-litrskih sodov dnevno, v naslednjem letu pa 1,4 milijona sodov dnevno. Ker so bile v zadnjem 14-dnevnem obdobju cene nafte vendarle občutno nižje kot na začetku aprila, hkrati pa je dolar v primerjavi z evrom vidno izgubljal, bosta bencin in dizel v Sloveniji po praznikih precej cenejša, predvidoma za okrog sedem centov za liter.