Predsednik Donald Trump je nakazal, da 2. aprila ne bo uveljavil vseh carin, s katerimi je grozil svojim zunanjetrgovinskim partnericam. Carine bi bile lahko manj vsesplošne in bolj selektivne, kot se je sprva zdelo. Newyorške delnice so doživele močno rast, indeksa Dow Jones in S & P 500 sta se v ponedeljek povzpela za poldrugi odstotek, tehnološki Nasdaq pa za 2,3 odstotka. Tudi v torek so omenjeni indeksi dan končali v zelenem, vendar le Nasdaq z malce opaznejšim premikom (+0,5 %). Nekatere pomembne finančne družbe (tudi JPMorgan in Morgan Stanley) so že hitele pojasnjevati, da je v korekciji, ki je marca zajela trge, najhujše že za nami.

Nizka vrednost zaupanja potrošnikov kaže na recesijo
Prehitro ne gre delati zaključkov in upati na hitro vrnitev bikovskega trenda, saj je Trump z napovedanimi carinami vnesel veliko negotovosti ne le na finančne trge, ampak tudi v gospodarstvo. Zaupanje ameriških potrošnikov je tako marca po podatkih organizacije Conference Board zdrsnilo četrti mesec zapored, in sicer na 92,9 točke. To je najmanj po letu 2021. Še bolj skrb vzbujajoč je padec podkomponente tega indeksa, ki meri prihodnja pričakovanja (za naslednjih šest mesecev) glede posla, plač in možnosti zaposlitve, saj je nazadoval za skoraj deset točk, na 65,2 točke. To je najmanj v zadnjih 12 letih in predvsem globoko pod mejo 80 točk, ki velja kot signal za recesijo.

Boljše razpoloženje nemških direktorjev
V nemškem gospodarstvu je medtem po zasuku v fiskalni politiki – nova nemška vlada med drugim načrtuje tudi vzpostavitev posebnega sklada v vrednosti 500 milijard evrov za naložbe v infrastrukturo – vse več optimizma, kaže objava najpomembnejšega konjunkturnega kazalnika Ifo, ki ga merijo na podlagi odgovorov 9000 vodilnih gospodarstvenikov. Marčevska vrednost indeksa Ifo se je zvišala za 1,4 točke, na 86,7 točke. Vseeno je to še prenizka vrednost, da bi lahko govorili o optimističnih razmerah. Večina podjetij je še vedno skeptična, je pa konjunkturni sveženj nove nemške vlade seveda dvignil moralo in oznanja oživitev gospodarstva. Borza se je temu že prilagodila.

SAP največje evropsko podjetje po tržni vrednosti
Frankfurtski delniški indeks je letos že za 15 odstotkov v plusu, kar je skoraj neverjetno, če vemo, da je newyorški S & P 500 rahlo nižje kot ob vstopu v novo leto. Programska hiša SAP sicer zaostaja za rastjo DAX-a, je pa vseeno prehitela Novo Nordisk na vrhu največjih evropskih podjetij (po tržni vrednosti), saj je SAP-ova tržna kapitalizacija presegla 315 milijard evrov. Ob večji želji za tveganje so se precej popravile tudi vrednosti kriptovalut. Bitcoin je presegel 88 tisoč dolarjev. Zanimivo je, da je po zgledu MicroStrategyja zdaj še GameStop (ameriška veriga trgovin z videoigrami in zabavno elektroniko) napovedal, da bo s svojimi denarnimi rezervami kupoval bitcoine, za kar je pripravljen izdajati tudi obveznice.

Cathie Wood Tesline delnice vidi skoraj desetkrat višje
Bitcoinu so pomagale tudi govorice, da naj bi Mednarodni denarni sklad bitcoin sprejel v svojo v košarico valut SDR (special drawing rights), v kateri so trenutno dolar (ta ima največjo utež, 43-odstotno), evro, jen, funt in kitajski juan. Če so pri BTC-ju zadnje čase potihnila ugibanja, da bi lahko v nekaj letih dosegel milijon dolarjev, pa domišljija očitno še vedno deluje pri Tesli. Znana upravljavka premoženja Cathie Wood iz družbe Ark Invest je za Bloomberg napovedala, da bi lahko Tesline delnice v petih letih dosegle 2600 dolarjev, kar je skoraj desetkrat več od trenutne vrednosti. Tesline delnice so se sicer v ponedeljek podražile za 12 odstotkov (največ po novembrskih volitvah), rast pa nadaljevale tudi v torek, a so še vedno 40 odstotkov oddaljene od decembrskega rekorda.

Tesla v EU-ju z močnim padcem prodaje v januarju in februarju
Drugačno zgodbo piše kitajski BYD. Delnice so se v New Yorku letos podražile za skoraj 60 odstotkov. Na začetku tedna je ta proizvajalec avtomobilov objavil lanske rezultate. Čisti dobiček je poskočil za 34 odstotkov, na preračunano 5,1 milijarde evrov, prihodkov (+29 %) pa je bilo prvič v zgodovini v dolarjih za več kot 100 milijard. BYD je prodal 4,25 milijona vozil, od tega 1,76 milijona električnih. Za letos načrtuje, da bo prodal med pet in šest milijonov avtomobilov. Tesla medtem na vseh ključnih trgih, celo v ZDA, izgublja tržni delež. V EU-ju je v prvih dveh letošnjih mesecih prodaja Tesel v primerjavi z istim lanskim obdobjem padla za 49 odstotkov, na 19.046 vozil, kar predstavlja zgolj 1,1 odstotka vsega trga.

Baker v ZDA rekordno visoko
Na surovinskih trgih je še naprej pestro. Napoved predsednika Trumpa, da bodo ZDA uvedle carine na uvoz iz držav, ki kupujejo nafto in plin iz Venezuele, je vplivala na višje cene nafte. Za 159-litrski sod brenta je treba plačati dobrih 73 dolarjev in vse kaže, da bo gorivo v Sloveniji čez dva tedna dražje. Cena bakra v ZDA je dosegla najvišjo vrednost v zgodovini. Na borzi Comex je bilo treba v torek za terminske pogodbe na baker z dobavo v aprilu plačati več kot 11.500 dolarjev za tono, kar je še več kot ob prejšnjem rekordu lani maja. V ozadju rasti so bojazni pred višjimi uvoznimi carinami na to ključno surovino, pa tudi poročila, da je Glencore zaradi težav s pečjo začasno prekinil pošiljke bakra iz svoje talilnice v Čilu. Zelo nenavadno je, da se terminske pogodbe v New Yorku sklepajo po močno višji ceni (razlike je za kar 1400 dolarjev) kot na surovinski borzi v Londonu.