CNN-ov indeks pohlepa in strahu že nekaj tednov vztraja v območju ekstremnega strahu. V teh razmerah je težko pričakovati hiter preobrat, sploh ob negotovosti, ki ga prinašajo nove in nove ameriške napovedi carin (in povračilne carine z vseh koncev sveta). "V tem trenutku vstopati na trg je, kot da bi kupovali vstopnice za koncert s popustom, ne da bi vedeli, kdo bo nastopil na odru," je bil slikovit eden od tujih analitikov. Seveda se lahko korekcija, ki smo ji priča, hitro izkaže kot lepa nakupna priložnost, toda po drugi strani ni izključen še kakšen dodaten 10-odstoten padec in s tem vstop v medvedji trend. Pri Goldman Sachsu so napoved ciljne vrednosti indeksa S & P 500 za konec letošnjega leta znižali s 6500 na 6200 točk. To bi še vedno pomenilo 10-odstotno rast glede na trenutno vrednost S & P-ja, a zgolj petodstotno rast v letu 2025, potem ko je bila v letih 2023 in 2024 rast S & P-ja več kot 20-odstotna. Ekonomisti Goldman Sachsa so pred dnevi tudi navzdol popravili oceno letošnje ameriške gospodarske rasti, in sicer z 2,2 na 1,7 odstotka.

Februarska inflacija nižja od pričakovanj
Zadnji teden so se okrepile bojazni, da bi lahko carinska vojna v ZDA povzročila celo recesijo. Če je bilo gospodarstvo izjemno odporno na višanje obrestnih mer, morda ne bo na višje carine in s tem na višje cene izdelkov, kar pri potrošnikih že povzroča nelagodje. Indeks zaupanja potrošnikov univerze v Michiganu je marca padel še za 11 odstotkov in pri 64,7 točke pristal najnižje po novembru 2022. Na Wall Streetu je ob takšnih novicah še naprej čutiti nervozo: v zadnjem tednu je indeks S & P 500 izgubil skoraj tri odstotke. Opaznejši tehnični odboj je bilo čutiti šele v petek. Nekaj olajšanja je prinesla tudi objava februarskega indeksa CPI. Cene življenjskih potrebščin so se namreč na medletni ravni zvišale za 2,8 odstotka, potem ko je bila januarja letna inflacija triodstotna. Prav veliko sicer to ne pomeni, pri Bank of America opozarjajo, da PCE-inflacija (indeks cen izdatkov za osebno porabo je za Fed najpomembnejše merilo inflacije) še naprej ostaja previsoka, da bi Fed letos spreminjal obrestno politiko. Trgi sicer upajo na vsaj eno ali dve znižanji ključne obrestne mere Fed funds.

Dalio pozval k znižanju primanjkljaja na 3 % BDP-ja
Tudi milijarder Ray Dalio (Bridgewater Associates) ni navdušen nad stopnjevanjem trgovinske vojne. Na konferenci v Singapurju je potegnil zgodovinske vzporednice z Nemčijo in letom 1930, pri čemer je navedel odpise dolgov, dvige carin in druge takratne protekcionistične vzgibe za krepitev domače industrije. "Videti je, da stvari delujejo po principu: bodite nacionalisti, bodite protekcionisti, bodite militaristi." Dalio se boji, da bi lahko napetosti prerasle v večje konflikte, pri čemer nima nujno v mislih vojaške konfrontacije. Opozarja tudi na grozečo nevarnost vse večjega ameriškega dolga, ki je presegel že 36 bilijonov dolarjev. Morebitna kriza bi lahko sprožila šokantne dogodke, pravi Dalio. Ameriško vlado je pozval, naj visok proračunski primanjkljaj z napovedanih sedmih odstotkov BDP-ja zniža na okrog tri odstotke, kar pa se trenutno zdi nepredstavljiv izziv.

VW-jev in BMW-jev dobiček za več kot 30 odstotkov navzdol
Evropske borze so jo zadnji teden spet odnesle bolje kot newyorške, frankfurtski DAX je na primer po krepki petkovi rasti zadnji teden ostal skoraj nespremenjen. Tudi avtomobilske delnice so letos poskočile (Volkswagnove na primer za 23 odstotkov), saj so bile vse slabe novice očitno že vgrajene v ceno delnic. Nemška avtomobilska industrija je sicer lani pričakovano doživela močan padec dobičkov. Volkswagen je imel ob 3,5-odstotnem nazadovanju števila prodanih vozil 31 odstotkov manj dobička, in sicer 12,4 milijarde evrov. VW-jevi prihodki so lani dosegli 324,7 milijarde evrov (+0,7 %), letos naj bi porasli za pet odstotkov. Mercedes je lani ustvaril 10,4 milijarde evrov dobička (28 odstotkov manj), medtem ko je BMW-ju lani pod črto ostalo 7,7 milijarde evrov, kar predstavlja 37-odstotni padec čistega dobička. Vsi opozarjajo na manjše povpraševanje iz Kitajske, ki je postala ključen trg. BMW je imel ob tem še težave z dobaviteljem Continentalom.

Porsche ne bo oklestil dividende
Za letos je BMW optimističen, da se bo povpraševanje na Kitajskem popravilo, a po drugi strani bi lahko na bilance negativno vplivale nove ameriške carine. Vseeno BMW pričakuje, da bo dobiček iz poslovanja nekje na ravni lanskega leta, marža v avtomobilskem segmentu pa med petimi in sedmimi odstotki, potem ko je lani z 9,8 odstotka (v letu 2023) padla na 6,3 odstotka. Tudi luksuzne avtomobilske znamke niso ubežale padcem dobička. Porsche ga je imel za 30 odstotkov manj (3,6 milijarde), je pa dobrodošlo, da podjetje letos kljub drugačnim pričakovanjem poznavalcem ne bo oklestilo dividend. Ko so namreč lani delnice avtomobilskih proizvajalcev zgrmele navzdol, je marsikdo pogledoval proti dividendnim donosnostim, ki so se pri nemških proizvajalcih (ob padcu cen delnic) povzpele tudi nad deset odstotkov, a je seveda treba upoštevati, da so visoke dividende ob precejšnjem padcu dobičkov ogrožene. Pri Porscheju očitno ne, je pa zato Volkswagen najavil, da bo dividenda pri navadnih delnicah znašala 6,30 evra (pri prednostnih pa 6,36), kar je 30 odstotkov manj kot lani.

Zlato še naprej sije
V obdobju močno povečane negotovosti in turbulenc na delniških trgih vlagatelji varen pristan še naprej iščejo v zlatu. V petek je padla nova magična meja, saj je bilo treba za 31,1-gramsko unčo zlata prvič plačati več kot 3000 dolarjev. Letos se je zlato podražilo za 14 odstotkov (in je trenutno že precej zrelo za popravek navzdol), tudi dolgoročna donosnost je zelo lepa. Kdor je sredi marca leta 2015 kupoval zlato (pri 1150 dolarjih), ima do danes točno 10-odstotno povprečno letno donosnost. Zanimivo, takšna donosnost je tudi v zadnjih 20 letih. V ETF-sklade, krite z zlatom, priteka vse več denarja. V zadnjem obdobju cene zlata navzgor poganjajo tudi nakupi centralnih bank. Pomemben kupec je Kitajska, ki je februarja v želji, da zmanjša odvisnost od dolarskih naložb, četrti mesec zapored okrepila svoje rezerve. Pozitivno na ceno vplivajo tudi pričakovanja, da bi lahko Fed junija znižal obrestno mero. V naslednjem tednu se bo ameriška centralna banka sestala na marčevski seji, vendar skoraj zagotovo ne bo posegala v obrestne mere.