Primerjava newyorškega indeksa Nasdaq z ETF-skladom na kitajske tehnološke delnice (CQQQ) pokaže, da je od marca 2010 Nasdaq poskočil za skupno 640 odstotkov (15-odstotna povprečna letna rast), CQQQ pa le za 80 odstotkov (štiriodstotna letna rast), potem ko so tujci na začetku leta 2021 začeli množično zapuščati ta trg in je bil lani CQQQ že 70 odstotkov oddaljen od vrha. Toda od lani jeseni je smer kitajskih delnic spet strmo navzgor. Predvsem letošnje donosnosti so izjemne: delnice Alibabe in Xiaomija so od 1. januarja poskočile za 70 odstotkov, Baiduja in Tencenta pa za približno 30 odstotkov, če omenimo največja kitajska tehnološka podjetja. Tudi proizvajalci avtomobilov blestijo: delnice BYD-ja so na rekordu in so se samo letos povzpele za več kot 40 odstotkov. In to z razlogom.

BYD: Petminutno polnjenje baterije za 400-km doseg
Na začetku tega tedna je BYD predstavil privlačno inovacijo pri polnjenju baterij, sistem "super e-platformo", ki najnovejše BYD-jeve modele napolni v samo petih minutah, kar omogoča 400 km dosega. BYD je ob tem napovedal, da bo zgradil 4000 ultra hitrih polnilnih postaj po vsej Kitajski. Cenejši BYD-jevi električni avtomobili predstavljajo vse hujšo konkurenco ameriški Tesli. Ta je sicer ta teden kitajskim kupcem ponudila enomesečno brezplačno preizkusno različico svoje avtonomne programske opreme FSD (Full Self-Driving), vendar to ni ustavilo padanja Teslinih delnic, ki že osem tednov zapored izgubljajo vrednost. Njihova letošnja izguba je že več kot 40-odstotna. Od sredine decembra se je tržna kapitalizacija Tesle stopila za približno 800 milijard dolarjev. Tudi preostale delnice iz družine Veličastnih 7 letos občutno drsijo navzdol, čeprav ne tako dramatično.

Nov prelomen dogodek v zgodovini Nvidie
Po tako siloviti rasti v prejšnjih dveh letih to sicer ni posebno presenečenje, vprašanje pa, ali so Microsoft, Apple, Nvidia, Alphabet, Meta, Amazon in Tesla zdaj že ugodno ovrednoteni. Sodeč po tem, pri kakšnem mnogokratniku dobička kotirajo omenjene delnice, se zdi, da so še vedno predrage in daleč od dna v letih 2018 in 2022, ko so bili dobički tehnoloških velikanov pod pritiskom. Predvsem Tesla je še vedno prenapihnjena, saj je kazalnik P/E (za pričakovani dobiček v prihodnjih 12 mesecih) približno 80. Pri Alphabetu je 18, kar je najmanj v tej druščini. Nvidia poskuša medtem svojo astronomsko vrednost upravičiti z novimi grafičnimi procesorji, ki bodo tudi v prihodnje v osrčju storitev umetne inteligence. Prvi mož Nvidie Jensen Huang je tako v torek na Nvidijini redni letni konferenci predstavil čipe Blackwell Ultra, pa tudi nekatere podrobnosti nove platforme čipov Vera Rubin (poimenovan po znanstvenici Veri Rubin).

Profesionalci močno znižali izpostavljenost do Wall Streeta
Torkovo dogajanje v New Yorku je bilo, potem ko sta petek in ponedeljek prinesla kar nekaj olajšanja, spet precej negativno. Indeks S & P 500 se je znižal za več kot odstotek, tehnološki Nasdaq za 1,7 odstotka. Analitiki opozarjajo, da je S & P prejšnji teden prvič po novembru 2023 zdrsnil pod 200-dnevno drseče povprečje, kar je slab signal. Hkrati je omenjeni indeks v četrtek dan končal v območju popravka, saj je bil že za 10 odstotkov oddaljen od februarskega rekorda. Ob prejšnjih popravkih navzdol se je trg vedno hitro pobral, tokrat pa ima ob vse glasnejših ugibanjih, da s trgovinsko vojno grozi tudi recesija, očitne "težave", zato je verjetnost za nadaljnje padce (5–10 %) precejšnja. Zelo cenjena mesečna raziskava banke Bank of America med upravljavci premoženja je pokazala, da so profesionalci z rekordno stopnjo znižali izpostavljenost do ameriških delnic, na drugi strani pa najbolj po letu 2021 zaupajo delnicam evrskega območja. Hkrati so najmočneje po marcu 2020 zvišali denarne rezerve.

Prebrisani Trump: kratkoročne težave za dolgoročne koristi?
Cene zlata so zaradi Trumpovih carin, geopolitičnih napetostih in pričakovanj o Fedovem nadaljnjem nižanju obrestnih mer presegle 3030 dolarjev. Končuje se dvodnevno zasedanje ameriške centralne banke. Fed skoraj zagotovo ne bo znižal obrestne mere, bo pa morda nakazal, da bi lahko to storil na eni od prihodnjih sej. Mimogrede: pojavile so se teorije, da Donald Trump s svojo politiko (carine, odpuščanja v javnem sektorju ...) nalašč upočasnjuje gospodarsko rast in s tem vpliva na padanje donosnosti vladnih obveznic. Prezadolžene ZDA morajo namreč letos refinancirati lep del svojega dolga, zato jim je seveda v interesu, da so obrestne mere čim nižje, saj bi s tem ob novih izdajah obveznic prihranili milijarde dolarjev. Hkrati bi Trump ob slabših makroekonomskih podatkih Fed "prisilil" v nadaljnje zniževanje obrestnih mer, kar bi tlakovalo pot do novega gospodarskega vzpona.

Jajca občutno dražja tako v ZDA kot v EU-ju
Fed bo seveda še naprej budno spremljal inflacijska gibanja. V ZDA je inflacija še daleč od ciljnih dveh odstotkov, so bile pa februarske smernice kar spodbudne. Cene življenjskih potrebščin (indeks CPI) so se na letni ravni zvišale za 2,8 odstotka (januarja je bila letna inflacija triodstotna), cene na ravni proizvajalcev (indeks PPI) pa za 3,2 odstotka, pri čemer so se jajca podražila kar za 28 odstotkov. V zadnjem letu dni se je cena jajc (predvsem na račun ptičje gripe) v ZDA podvojila, ZDA pa zdaj upajo na pomoč Evrope. Zvezno združenje, ki zastopa industrijo jajc v Nemčiji, je tako pred dnevi prejelo prošnjo za večji izvoz v ZDA. Nemčija sicer v ZDA že dostavlja manjše količine jajc, na večje pošiljke pa ni pripravljena, saj samooskrba ni zadostna. Leta 2023 so morali na primer v Nemčiji 27 odstotkov jajc uvoziti. So se pa tudi v EU-ju jajca občutno podražila, februarja za 31 odstotkov.