Ker je predsednik Trump v petek pozno zvečer iz napovedanih carin izključil telefone, računalnike in čipe, so na začetku tedna poskočile vrednosti ameriških tehnoloških velikanov, pozitivno so odmevali tudi lepi dobički ameriških bank. Toda neznank je te dni na trgu ogromno, vsak dan se lahko razmere znova močno zaostrijo. Trump je na primer v ponedeljek uvedel carine na uvoz zdravil v ZDA. Resda se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha, ampak zdi se, da Trump vedno znova poskrbi, da temperaturo juhe približa vrelišču in šokira finančne trge. To bo imelo dolgotrajne posledice, tudi če bi takoj preklical vse carine. Poglejmo nekaj primerov, ki dokazujejo, kako napeto razpoloženje vlada med vlagatelji in podjetniki oziroma kako hude bi lahko bile posledice Trumpovega "dneva osvoboditve".

1. Kitajski izdelki bi lahko preplavili Evropo
Nemški konjunkturni indeks ZEW (merijo ga na podlagi ankete med 350 nemškimi finančnimi strokovnjaki) je aprila padel najmočneje po ruski agresiji na Ukrajino, njegova vrednost se je (v primerjavi z marčevsko, ko je bilo zaradi napovedane fiskalne bazuke čutiti še precej optimizma) znižala za 65,6 točke, na minus 14 točk. Če Nemčiji grozi, da bo gospodarska rast tretje leto zapored negativna, pa se ji vsaj kratkoročno verjetno še ni treba bati zvišanja inflacije. Trumpove absurdno visoke carine za kitajsko blago bi namreč lahko sprva celo znižale nemško in tudi evrsko inflacijo, saj utegne kitajsko blago namesto v ZDA priti v Evropo, kar bi bil hud udarec za številne evropske proizvajalce. Evropska centralna banka ima tako v četrtek, ko se bo sešla na redni aprilski seji, odprto pot do novega znižanja obresti. Večina pričakuje, da bo depozitno obrestno mero znova spustila za četrtino odstotne točke, na 2,25 odstotka.

2. Profesionalni vlagatelji pravijo: nič več "Mag 7", ampak zlato
Zanimivi so rezultati sveže mesečne raziskave Bank of Americe med 164 upravljavci premoženja po vsem svetu. Glavno tveganje je zdaj seveda povezano s carinami in vse večjo verjetnostjo recesije. Pričakovanja o gospodarskih obetih so trenutno najnižja v zadnjih treh desetletjih, pesimizem pa se še ne odraža povsem v tečajih delnic, kar nakazuje na nadaljnje padce. V denarju imajo upravljavci premoženja trenutno 4,8 odstotka portfelja. Če bi jih bilo v resnici tako strah črnega makroekonomskega scenarija, bi se ta delež povzpel vsaj na šest odstotkov, so zapisali pri banki BofA. V zadnjih dveh mesecih so profesionalni vlagatelji po vsem svetu z rekordnim tempom znižali svojo izpostavljenost ameriškim delnicam, to pa nameravajo početi tudi v prihodnje. Glavna mantra ni več kupovati delnice ameriških tehnoloških velikanov (predvsem "Mag 7" – veličastnih 7), ampak "long gold" – dolge pozicije na zlatu. Dve tretjini vprašanih meni, da bo dolar v prihodnjih 12 mesecih še izgubljal svojo vrednost, kar je najvišji delež v skoraj 20 letih.

3. Kitajski bojkot ameriških izdelkov in poziv k manj naduram
Ker se je Trump s svojo agresivno politiko zameril "vsemu svetu", so takšni in drugačni povračilni ukrepi logični. Predvsem Peking se ne bo pustil ustrahovati. V torek je udarila novica, da je Kitajska ustavila izvoz nekaterih redkih zemelj, ki so ključne za avtomobilsko in polprevodniško industrijo. Domačim letalskim družbam so oblasti medtem sporočile, naj ne naročajo več letal pri Boeingu in ustavijo z letalstvom povezane nakupe opreme in delov od ameriških podjetij. Na drugi strani želijo Kitajci okrepiti domače gospodarstvo, zato so podjetjem naročili, naj začnejo spoštovati osemurni delovnik in preprečijo preveliko število nadur. V ozadju je tudi želja, da bi prebivalstvo več zapravljalo. Kdor dela pozno v noč, namreč po napornem dnevu vidi le še posteljo, tako pa bi se lahko marsikdo odločil na primer za nakupovanje ali obisk restavracije. Paradoksalno bi se Kitajska z odmikom od paradigme 996 (delovni dan od 9. ure dopoldne do 9. ure zvečer, 6 dni na teden) približala lagodnejšemu evropskemu načinu življenja, ki pa je bil v zadnjem obdobju pogosto označen kot eden od razlogov, zakaj je Kitajska v Evropo prehitela "po levi in po desni".

4. Turisti se vse manj odločajo za ZDA
Združenim državam hrbet obračajo tudi nekoč najboljši sosedje Kanadčani, zato bo turistični sektor v ZDA tako utrpel hud udarec in že napoveduje večmilijardni upad prihodkov od tujih turistov. Že prejšnji mesec je število kanadskih gostov, ki so z avtomobilom obiskali ZDA, v primerjavi z marcem 2024 po podatkih kanadskih statistikov (po negativnih gibanjih v januarju in februarju) upadlo za dodatnih 32 odstotkov. Letalskih potnikov je bilo 13,4 odstotka manj. Po enem od izračunov bi takšni trendi lahko ameriško gospodarstvo letos stali šest milijard dolarjev in izgubo številnih delovnih mest. Kanadčane so pretresle napovedane carine in Trumpove izjave, da je Kanada 51. ameriška zvezna država. Kot piše Forbes, so sicer kanadski turisti lani v ZDA zapravili 20,5 milijarde dolarjev. To je skoraj dvakrat toliko, kot so Američani lani zapravili pri McDonalds'u. Marca je bilo zaznati tudi 17-odstotni prihod turistov iz Zahodne Evrope, čeprav so počitnice v ZDA zaradi padca dolarja postale malce dostopnejše.

5. Dogodki na trgu obveznic pomenijo izgubo zaupanja v gospodarsko politiko ZDA
Še vedno niso pozabljeni dramatični padci na trgu ameriških državnih obveznic v prvi polovici prejšnjega tedna, kar naj bi bil tudi glavni razlog, da je Trump za 90 dni odložil uveljavitev carin. Napetost je sicer malce popustila, v torek je bila zahtevana donosnost ameriških desetletnih obveznic 4,34-odstotna. Nekdanja ameriška finančna ministrica Janet Yellen je razprodajo obveznic pripisala izgubi zaupanja v ameriško gospodarsko politiko. V to zgodbo sodi tudi razvrednotenje dolarja. Od Trumpove inavguracije je dolar v primerjavi z evrom izgubil deset odstotkov. Ravno zato je tokratna kriza nekaj posebnega: niti ameriške obveznice niti dolar ne ponujajo varnega zatočišča. To je skrb vzbujajoče, nekateri v tem vidijo tudi znamenja, da ameriški dolar izgublja primat.