"Včasih me kdo vpraša, zakaj sem začela igrati. Kako naj mu odgovorim? Zakaj pa zvonček vzklije k soncu skozi sneg in led? Zakaj kal požene iz zemlje k svetlobi, četudi je morda zapeljalo čeznjo traktorsko kolo? Zakaj pa ptica poje? 'Pusti peti mojga slavca, kakor sem mu grlo ustvaril,' je Prešeren končal svojo pesem. Tudi mene je tako ustvaril, da moram gojiti pošteno glasbo. Zaradi mladih, ki jo iščejo. Zaradi poslušalcev, ki jo občutijo. Zaradi sebe, saj sem ji podredila vse v svojem življenju. Zaradi Boga, ki ga ni mogoče preslepiti. Kako naj si ga sicer drznem prositi za blagoslov?" Tako je leta 1995, ob petindvajsetletnici svojega umetniškega delovanja, o sebi zapisala Angela Tomanič – organistka, orgelska pedagoginja, romanistka, zborovodkinja in publicistka, katere življenjska pot se je po daljšem boju z boleznijo končala 14. januarja letos.

"Glasba je del mene," je izjavila nekoč, ko so jo vprašali, zakaj se je odločila zanjo. Njena življenjska sopotnica je bila vse od otroštva – najprej je prepevala doma, v družini, kmalu tudi v otroškem in mladinskem zboru župnije Brezovica pri Ljubljani. Tam je tudi prvič sedla za orgle. Njena druga ljubezen je bila beseda. Tako je najprej diplomirala iz romanistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani, potem iz orgel na ljubljanski Akademiji za glasbo. Bila je prva študentka, ki je na tej glasbeni ustanovi končala tudi podiplomski študij orgel (pri prof. Hubertu Bergantu). Izpopolnjevala se je na številnih mojstrskih tečajih po Evropi, na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v avstrijskem Gradcu je opravila tudi triletni študij interpretacije.

Svoj prvi orgelski koncert je imela leta 1969 pri sv. Jožefu nad Celjem. Od tedaj je kot solistka in v različnih komornih sestavih nastopala doma in v tujini (tako v Evropi kot v Združenih državah Amerike in nekdanji Sovjetski zvezi). Snemala je za arhiv Radia Slovenija, v samozaložbi in pri drugih založbah je izdala ducat glasbenih zgoščenk, na katerih je predstavila različne slovenske cerkvene in koncertne orgle. Kar dvainštirideset let (vse od obnovitve leta 1971) je poučevala na orglarski šoli v Ljubljani, na glasbeni šoli v Celovcu je vpeljala in deset let vodila orgelski razred, nekaj časa je poučevala tudi organiste na Tržaškem in vodila številne tečaje doma in v zamejstvu. Kot organistka in zborovodkinja je delovala na Brezovici pri Ljubljani, zatem v Vodicah, od leta 1977 pa pri sv. Kancijanu v Kranju; tam se je še posebno uveljavila s Komornim zborom Gallus.

Od orgel se je poslovila, ko se je prvič pojavila bolezen. Pa ni bilo tako, kot bi pričakovali. Neskončno zaljubljena v življenje in glasbo si je za nekaj let opomogla; svoj zadnji Te Deum je zaigrala 2. aprila 2016 na novih orglah župnijske cerkve na domači Brezovici.

Angela Tomanič je bila tudi sodelavka Radia Slovenija in je deset let vodila oddajo Orgelska glasba. Ob smrti smo pripravili spominsko oddajo o njenem življenju in delu – Glasbeni portret, ki bo na programu Ars na sporedu v nedeljo, 25. februarja 2018, ob 20. uri.