Biti lastnik nepremičnine je tudi finančno lahko zelo obremenjujoče. Ker je dom veliko več kot hiša ali stanovanje, se moramo pravočasno vprašati, kje, kako in morda tudi s kom bomo preživeli starost. Bi si poiskali sostanovalce ali morda raje prodali stanovanje in si s somišljeniki kupili hišo? Kakšne so pravzaprav možnosti takrat, ko stanovanje ali hiša postane prevelika in za vzdrževanje predraga, v dom za starejše pa vendarle ne bi šli? Domovi za starejše so tudi zasedeni, poleg tega si marsikdo oskrbe v njem ne more privoščiti. Zlasti mlajši, še vitalni upokojenci pa si tja sploh še ne želijo, saj bi radi svojo starost čim dlje preživljali v domačem okolju.

Alenka Ogrin z Inštituta Antona Trstenjaka, ki se že dlje časa ukvarja z raziskovanjem oblik bivanja starejših, ugotavlja, da "večina starejših v Sloveniji, po nekaterih podatkih kar 89 odstotkov , živi v lastniških stanovanjih, to pa precej zaznamuje stanje, delovanje in ravnanje starejših glede bivanja".

Prav zaradi lastništva, odrekanj in vseh spominov, ki jih vežejo na nepremičnino, se težje odločajo za odhod od doma, čeprav jim je nepremičnina v breme. Zato Alenka Ogrin predlaga, da se ob upokojitvi ali ko se otroci odselijo, zazremo v svoje bivališče in se vprašamo, ali se bomo tu lahko dostojno in varno starali.

V primerjavi s slovenskimi starostniki se Švedi odselijo v manjše, za starostnika primernejše stanovanje že v prvem letu po upokojitvi. Res pa je, da imajo na Švedskem in tudi drugje po Evropi bivanjska vprašanja drugače urejena kot pri nas in ljudje večinoma živijo v najemniških stanovanjih. Zato imajo več možnosti, da si v starosti poiščejo bivališče, ki bo ustrezalo njihovemu življenjskemu slogu in potrebam.

V Sloveniji imamo prvo stanovanjsko skupnost starostnikov v Davči. Nastala je na pobudo lastnika večje nepremičnine Petra Prezlja in starostnikov, ki so potrebovali nov dom. V skupnosti si kuhajo, obdelujejo vrtiček, se družijo, ko pa bi radi malo zasebnosti, se umaknejo vsak v svojo sobo. Peter Prezelj pa poskrbi, da v hiši vse deluje, kot mora, in jih vozi po opravkih, kadar morajo k zdravniku, v lekarno ali kam drugam.

Nova oblika sobivanja nastaja v Novem kotu v občini Loški Potok, v katero se je priselilo večje število mladih upokojencev, ki so tam imeli prednike. Ker so domačije razseljene daleč naokoli, so se začeli družiti v vaškem domu. Tako je nastala pevska skupina Binklerji in med vaščani so se spletle tesne prijateljske vezi.

Za krepitev stikov je zelo zaslužna tudi upokojena socialna delavka Zvonka Ješelnik, ki se zaveda, da si bodo morali najprej organizirati samopomoč in potem še zunanjo pomoč, če bodo hoteli starost preživljati v svoji lepi, a odročni vasici. Zato je pripravila projekt Srebrna vas, v katerem predvideva najprej samoorganizacijo in samooskrbo vaščanov, čez nekaj let pa naj bi skupaj z občino Loški Potok obnovili zapuščeno hišico za mlad par, ki bi jih bil pripravljen oskrbovati, ko bo to potrebno.