V oddaji bodo skozi zgodbe gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavali vsakodnevne izzive, s katerimi se srečuje zrela generacija, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo dejavno, ustvarjalno, modro, celo navdihujoče – tudi za mlajše generacije. Govorili bodo o zrelih letih skozi prizmo ustvarjalnosti, odnosov v družini, predstavljali bodo poklice, v katerih se ljudje nikoli zares ne "upokojijo", kako se ljudje spopadajo s sindromom praznega gnezda, smrtjo bližnjega v družini, se spraševali, koliko so družabna omrežja zanimiva tudi za starejše itd.

Tema prve oddaje Ah, ta leta! bo vseživljenjsko učenje. Gostja v studiu bo dr. Ana Krajnc, pionirka vseživljenjskega izobraževanja in vseživljenjskega učenja, predsednica Univerze za tretje življenjsko obdobje. Svoje življenje je posvetila raziskovanju inovativnih modelov izobraževanja odraslih. Prepričana je, da v mladosti pridobljena izobrazba ni vedno zadostna popotnica za izzive sodobnega časa. Znanje je treba vsrkavati vse življenje, sploh zdaj, ko živimo v družbi sprememb, tveganja, a tudi največjih možnosti, kar jih je človek kadar koli v zgodovini imel.

Dr. Ana Krajnc: "Ko greš v pokoj, začneš svobodno upravljati svoj čas. Vendar to marsikoga prestraši, če si ni že v aktivnih letih naredil nekega načrta, kako bo zapolnil nenadno obilje časa v tretjem življenjskem obdobju. Za nekega posameznika to lahko pomeni še 30 let življenja! Ta svoboda upravljanja časa pa pomeni tudi to, da si moraš zdaj sam postavljati cilje, nikogar več ni, ki bi ti jih postavljal. V šoli so ti jih učitelji, v službi vsakokratni vodje. Ljudje smo namreč bitja perspektive, cilje v življenju nujno potrebujemo. Za njihovo uresničevanje pa potrebujemo znanje. Vsi, ne glede na leta."

Človek je vse delovno aktivno življenje pod pritiskom, kaj vse mora narediti. Ko se upokoji, prisila odpade. Končno se ljudje v zrelih letih lahko bolj posvetijo svojim vzgibom, talentom, željam. Učinek učenja v tretjem življenjskem obdobju je velik, ker izbiraš to, kar ti je všeč, kar te zanima, to ni več od drugih postavljen učni načrt. Danes pričakujemo, da je vsak človek ustvarjalen, samoiniciativen, odgovoren, da se zna hitro in pravilno odločati ob nenadnih in številnih spremembah v družbi – brez ustreznega znanja in veščin pa je to težko. Zato je vseživljenjsko izobraževanje način učenja, ki ga spremlja osebno veselje in radost, da postajaš nekaj novega, da veš nekaj, česar včeraj še nisi, da rasteš, da obvladuješ življenje in delo bolje, kot si ju včeraj.

Dr. Ana Krajnc: "Vsi potrebujemo znanje. Sprotna znanja, ki jih od nas zahtevajo hitro spreminjajoče se okoliščine v družbi. Če se starejši ne bomo izobraževali, bomo težko sledili hitremu razvoju družbe na vseh področjih, predvsem na tehnološkem. In kaj potem? Zaradi neznanja bomo obremenili mlajšo in srednjo generacijo, ki sta že tako obremenjeni, in postali od njih odvisni, postali bomo njihovo breme. Tako kot sem se jaz spoprijateljila npr. z digitalnimi tehnologijami, to lahko naredi vsak. Lahko se priuči njihovega upravljanja. Sposobnost učenja je ena od bistvenih lastnosti človeka, učimo se od zibeli do groba."

Vseživljenjsko izobraževanje je predvsem neformalno. Ni več učitelja, ki bi te silil k učenju. Lahko se izobražuješ v sklopu univerze za tretje življenjsko obdobje, ki je s svojimi mentorji in študijskimi krožki prisotna po vsej Sloveniji, lahko pa je tvoj neformalni učitelj vnuk, prijatelj, sosed. Prirojena vedoželjnost je podlaga za samostojno iskanje novega znanja in razvijanje sposobnosti. Torej – določena starost ali konec aktivne delovne dobe ne ukine naše radovednost, vedoželjnosti in postavljanja novih ciljev. Vsi, ne glede na pridobljeno izobrazbo, se lahko učimo.