Eden izmed njegovih delovnih vrhuncev je bilo vodenje številne slovenske televizijske ekipe na olimpijskih igrah v Sarajevu 1984. Film predstavlja pogled televizijca, ki ga skoraj nikoli ne vidimo pred kamerami, pogostokrat pa ima eno odločilnih besed pri ustvarjanju pogojev za izpeljavo projektov in njihovo končno podobo. Pogled je drugačen, poseben in osvežujoč.

Stine Vardjan je zdaj že vrsto let upokojen, pod streho Radiotelevizije pa delujejo njegovi trije otroci - Vanja kot dopisnik iz Zagreba, Miha v vlogi glasbenega oblikovalca in Julija kot novinarka v uredništvu oddaj o kulturi.

Konec petdesetih prejšnjega stoletja je mladi Stine Vardjan vstopil v čarobni svet filmske umetnosti. Spoznal je karizmatične režiserje Františka Čapa, Franceta Štiglica in Matjaža Klopčiča ter se ob njih med snemanjem filmov učil čarovnij organizacije in producentstva slovenskega filma.

Najlepši spomini so povezani s filmi Balada o trobenti in oblaku in Tistega lepega dne režiserja Franceta Štiglica, Naš avto in Srečala se bova zvečer Františka Čapa, tujimi koprodukcijskimi filmi, ki so iz Slovenije ustvarili pravi mali Hollywood, ter številnimi drugimi filmskimi projekti. Film je dajal kruh številnim filmskim delavcem, včasih je bil bel, mnogokrat grenak. Zato se je portretiranec sredi šestdesetih z veseljem odzval povabilu za stalno zaposlitev na ljubljanski televiziji. Ljubezen do filma pa je ostala in še vedno tli. Navsezadnje je že v času producentstva na ljubljanski televiziji na začetku 70. let prevzel projekt produkcije nadaljevanke Bratovščina sinjega galeba v režiji Franceta Štiglica, še vedno pa se s preživelimi kolegi iz ekipe filma Tistega lepega dne udeležuje srečanj v Podnanosu.

Ne zamudite, danes na 1. programu TV Slovenija ob 17.30.