"Gre za težavo, ki neposredno ne ogroža življenja v smislu vitalnih funkcij, vendar pa znižuje kakovost življenja," je na okrogli mizi o čezmerno aktivnem sečnem mehurju poudaril Adolf Lukanovič, strokovni direktor Ginekološke klinike UKC-ja Ljubljana in predsednik Združenja ginekologov in porodničarjev Slovenije.

Po podatkih iz tuje literature ocenjujemo, da ima težave s čezmerno aktivnim sečnim mehurjem vsak šesti Slovenec, povprečna starost je 70 let, pri čemer pa ni velike razlike med moškimi in ženskimi. Kot opozarjajo strokovnjaki, pa se veliko starejših, ki imajo tovrstne težave, sploh ne odpravi k zdravniku, saj zmotno mislijo, da gre neizogibno težavo, povezano s staranjem.

"Uhajanje vode moti samopodobo, moti socialno uveljavljanje, po drugi strani pa je tudi družbenoekonomski problem. Mi ne smemo zanemariti številke, da pri nas letno porabimo 15 milijonov evrov iz naslova medicinskotehničnih pripomočkov oz pleničnih predlog," je poudaril Lukanovič in ob tem opomnil na neustrezen odgovor na tovrstne težave konec 90. let, ko so zdravniki številnim bolnikom v domovih za starejše predpisali uporabo plenic, namesto da bi se posvetili vzrokom za mokrenje.

O čezmerni aktivnosti sečnega mehurja pri moških se je začelo govoriti šele v zadnjih letih. Predtem je veljalo, da je to pripadajoč sindrom bolezni spodnjih sečil pri ženskah, medtem ko so se pri moških pripisovale njihovim težavam s prostato, je dejal Dejan Bratuš, predstojnik oddelka za urologijo v UKC-ju Maribor in predsednik Združenja urologov Slovenije.

Skoraj tretjina bolnic ima mešano urinsko inkontinenco
Čezmerno aktivnega sečnega mehurja pa ne smemo zamenjevati z urinsko inkontinenco, ki je dejansko precej pogostejša pri ženskah kot moških. "Urinska inkontinenca je nenadzorovano uhajanje urina, ki se lahko pojavi ob naporu in je posledica slabega delovanja mišice zapiralke sečnega mehurja," pojasnjuje Lukanovič. "Čezmerna aktivnost sečnega mehurja pa rezultira v nujnosti ali urgentni inkontinenci. Vendar pa sečni mehur ni tako preprosto narejen, da bi težave takoj opredelili. Skoraj tretjina bolnic ima t. i. mešano urinsko inkontinenco, simptome ene in druge torej. To je pomembno upoštevati, da lahko pravilno opredelimo načrt zdravljenja." Diagnozo potrdijo z urodinamsko preiskavo, poimenovano cistometrija.

Ob tem je Bratuš znova poudaril, da se vsak bolnik s čezmerno aktivnim mehurjem ne spopada z nenadzorovanim uhajanjem urina, številni zgolj čutijo potrebo po takojšnjem obisku stranišča, ki se pojavlja ves čas. To pa seveda vpliva na kakovost življenja.

Tako kot čezmerno aktiven sečni mehur tudi urinska inkontinenca lahko močno zmanjšuje kakovost življenja. Gre za odsotnost z delovnega mesta, gre za motivacijo v vsakdanjem življenju, gre za omejitve v socialnem življenju, pri športu, hobijih, partnerstvu. "Malo znan podatek je, da vsaki četrti ženski pri spolnih odnosih uhaja urin, kažejo podatki. Vendar naši družinski zdravniki ne vedo o tem veliko, ker jim bolnice o tem ne potožijo. Šele v zadnjih nekaj letih se več pogovarjamo o spolnosti," je povedal Lukanovič.

Lukanovič je opozoril na prenizko ozaveščenost o teh težavah med bolniki na eni strani in tudi preobremenjenosti družinskih zdravnikov na drugi. "Dejansko nekateri pacienti niso ozaveščeni o možnostih zdravljenja, niso vešči uporabe spleta, informiranost bolnikov ni zadostna in jo je treba izboljšati."

Nova zdravila imajo manj stranskih učinkov
Zdravljenje čezmerno aktivnega sečnega mehurja poteka s konservativnimi metodami, z zdravili (medikamentozna metoda) in tudi invazivnimi kirurškimi posegi. Največja prednost novejših medikamentoznih terapij je predvsem manj stranskih učinkov, kot sta suha usta in zaprtje, ob tem pa strokovnjaka opozarjata na pomen nujne angažiranosti samega bolnika pri zdravljenju. "Čudežne tabletke ni. Treba je vztrajati pri zdravljenju, v preteklosti smo imeli številne bolnike, ki so prehitro obupali, včasih sta potrebna mesec ali dva, da se bolnik odzove na zdravilo," je opozoril Bratuš. Nesodelovanje bolnikov je tudi sicer ena izmed velikih težav, s katerimi se spopadajo zdravniki pri zdravljenju tovrstnih
težav, saj bolniki pričakujejo takojšnje izboljšanje in (pre)hitro prenehajo jemati zdravila.

Bolniki se morajo bolj angažirati
Lukanovič je ob tem tudi poudaril, da je v Sloveniji malo urologov, dostopnost do njih je zelo omejena, predvsem za bolnice, čakalne dobe so dolge, na drugi strani pa se zahtevnost bolnikov povečuje. "Najbolj so zadovoljni, če dobijo recept ali napotnico za operacije. Mi pa imamo dolžnost, da pred kirurškim posegom predstavimo in izvedemo druge metode. Ena izmed takih metod je trening sečnega mehurja, pisanje koledarja uriniranja ..." je povedal Lukanovič in ob tem navedel, da so to metode, ki terjajo veliko večjo angažiranost bolnikov.

Čezmerna aktivnost sečnega mehurja je predvsem težava starejših, kar zaradi tega, ker se svetovno prebivalstvo stara, postaja vse bolj pereča težava. "Mi smo želeli že pred dobrimi leti ustanoviti center obravnave patologije medeničnega dna, a se žal zaradi birokratskih ovir tega žal ni dalo uresničiti," je še povedal strokovni direktor
Ginekološke klinike UKC-ja Ljubljana in predsednik Združenja ginekologov in porodničarjev Slovenije.

E