Evropska unija po mnenju Tadeja na nekaterih področjih deluje enotno, na drugih pa države delujejo vsaka po svojih pravilih. "V Sloveniji imamo zelo uveljavljeno ločevanje odpadkov, ki je v mnogo državah povsem nerazširjeno, na primer na Madžarskem in na Hrvaškem, kjer odpadkov, pa sta naši sosedi, ne ločujejo," pojasnjuje. Kot primer skupnega delovanja pa Tadej navaja izpuste škodljivih emisij, ki jih regulira skupna politika Evropske unije in tako zavezujejo vse države članice.

Ena sama država se na okolju "ne pozna"

"Mislim, da bi morala Evropska unija bolj stremeti k temu, da v zvezi z vsem, kar je povezano z okoljem, išče enotne rešitve, saj – kot primer – niti majhna Slovenija niti velika Nemčija ne moreta sami vplivati na svetovni problem, ki se pojavlja glede okolja. Skupaj, vse države Evropske unije, pa že imajo neki določeni vpliv na preprečevanje propadanja okolja na globalni ravni," še pravi Tadej.

Začne se pri vrečkah

Ervin meni, da je Evropska unija na področju skrbi za okolje precej poenotena, sploh v primerjavi z nekaterimi drugimi področji. "Tako bomo v Sloveniji postopoma prepovedali uporabo plastičnih vrečk na blagajnah, kar v bistvu vsaj idejno izhaja iz neke evropske uredbe, tako da mislim, da ima tukaj Evropska unija pozitiven vpliv na ravnanje posameznih članic," konča Ervin.

Nezadostno in premalo

Ula pa pravi, da je sicer dobro, da ostajajo evropske iniciative glede skrbi za okolje, "ampak vse, kar se počne, je v mojem pogledu nezadostno in pač premalo. Zdi se mi, da bi morale države Evropske unije sprejeti veliko bolj resne ukrepe, kar se tiče naše porabe pa kar se tiče naše uporabe, kar se tiče potrošniškega načina življenja".

Meni namreč, da se v vsakdanjem življenju to ne dogaja, in kot primer navede številne izdelke, ki še pridejo do kupcev, v trgovine zapakirani vsak kos v svojo plastično vrečko, ki jo v prodajalnah odstranijo, da razstavijo izdelek na policah, nato pa kupec izdelek domov odnese v drugi plastični vrečki. "Sicer pa menim, da je okoljska tematika preširoka zgolj za Evropsko unijo, ker dejansko se pa tiče globalne produkcije. Torej tega, kje se izdelki proizvajajo in na kakšen način. Mi jih samo uporabljamo," pravi in dodaja, da je treba spremeniti celoten mehanizem potrošniškega življenja, kar pa je, kot priznava, "zelo idealističen pogled". "Vprašanje, kaj bo," ni optimistična Ula.

Ema Odra pravi, da se države trudijo za enotno ravnanje tudi zato, ker je trajnostni način življenja tema, s katero se ukvarjajo številne mednarodne institucije, ki v svoje programe redno zapisujejo cilje trajnostnega razvoja. Tako se sprejemajo smernice in zaveze, ki jih države, glede na lastne značilnosti skušajo implementirati v svoje nacionalne politike.

Mladi iz projekta Grem volit! evropske poslance so: Grega Bajc, Jakob Batič, Pina Grabar, Danijel Kovačič Grmek, Tadej Kobal, Ema Odra Raščan, Ula Nikolaja Ratajec in Ervin Rems.