Tekmovalno uspešen, a osebno skromen. Najmočnejši na kolesu, čeprav z njega še vedno prepogosto pade, kot v nekakšen opomin, da je bil najprej (smučarski) skakalec. Pred mikrofoni in kamerami zadržan ter preredko nasmejan, četudi ga imajo v nizozemskem moštvu za zabavnega. Neobremenjen s športno zgodovino, željan novih dirk in zmag. Da, še večjih od Dirke po Španiji. Vse to je zasavski orel – Primož Roglič.

Z uspehi se je rodila želja po Grand Tourih
"Zelo sem vesel, da mi je uspelo danes," je v svojem slogu 29-letni kolesar iz Strahovelj pri Kisovcu sredi trga Cibeles v Madridu vendarle tudi sam potrdil, da je uradni zmagovalec La Vuelte 2019. "Z vsemi uspehi na etapnih dirkah se je precej kmalu rodila želja, da zmagam na tritedenski dirki, in to mi je tudi kar hitro uspelo," je preprosto Roglič povzel rast svojih kolesarskih ambicij.

Sorodna novica Roglič: Če bi zmagal na Giru, me na Vuelti verjetno ne bi bilo

Pri 21 letih šele začel resno kolesariti
S kronanjem za skupnega zmagovalca letošnje Vuelte je Roglič Slovenijo vpisal kot 20. državo z zmago na velikih tritedenskih dirkah, ki so creme de la creme cestnega kolesarstva, s katerim se nekdanji smučarski skakalec ukvarja resno šele od leta 2012. Da, ko mu je bilo 21 let, je začel šele zares voziti kolo, medtem ko je bil Tadej Pogačar pri 20 letih že kar na odru za zmagovalce Grand Toura. Naslednika v vlogi prvega kolesarja Slovenije Roglič tako že ima, a še prej ga čakajo ravno najboljša kolesarska leta, ki pridejo po 30. rojstnemu dnevu – Rogla ga bo praznoval 29. oktobra.

"Kaj pa vem, ni nič kaj drugače, razen, da bo ob mojem imenu pisalo, da sem zmagal tudi na Vuelti. Upam, da bom še naprej pokazal dobre predstave na kolesu," je bil Roglič pred slovenskimi mediji v središču prestolnice Španije zvest samemu sebi.

Uresničil, kar je napovedal ob prihodu v Španijo
Ko je na uvodni novinarski konferenci pred začetkom 74. Dirke po Španiji povedal, da je prišel z ekipo Jumbo Visma po zmago, ni šlo za prepotentnost, temveč dejstvo, zastavljeni cilj. Ne nazadnje tudi ni bežal od bremena prvega favorita, čeprav se je v identični vlogi malce opekel na spomladanskem Giru. A fizično boleča lekcija in prve stopničke Grand Toura so bili temelji za zmago v Španiji. Vuelta pozimi pred sezono ni bila načrtovana, a od začetka poletja dalje ni bilo nič več prepuščeno naključju.

"Me je Dirka po Španiji kar presenetila, saj se dirka od prve etape dalje. Tako, da so bile odločilne prav vse etape, od te nesrečne prve s padcem pa vse do danes," je končni zmagovalec poudaril posebnost zadnje tritedenske dirke na koledarju.

"Bilo je 20 dni norega dirkanja. Vsak dan je bil napet. Težki trije tedni s številnimi vzponi in spusti. Zaradi veliko nesreč in zaostankov je bilo dirkanje zlasti psihično težko," je Roglič poudaril še psihično plat.

Sorodna novica Zgodovinska zmaga Rogliča – zasavski orel pristal v Madridu

Trikrat padel, a se vedno pobral
Že na uvodnem moštvenem kronometru v Torrevieju, kjer je bila ekipa Jumbo Visma nesporni prvi favorit za etapno zmago, mu je zagodla neverjetna smola – izpuščena voda iz napihljivega bazena. Na kraljevski 9. etapi v Andori, na edini, kjer se je kolesarilo prek 2.000 m, je v nalivu in toči na makadamskem odseku trčil v ustavljeni motor. Na petkovi ravninski etapi do Toleda je bil žrtev množičnega padca, pri čemer je sam spet pristal v betonski ograji. Na Giru mu je trk z ograjo odvzel upe na zmago in skorajda odnesel tudi oder. Na Vuelti je zadnji padec poskrbel, da je bila sobotna gorska etapa do Plataforme de Gredos fizično najbolj zahtevna v treh tednih.

"Nikoli nisem pomislil, da je dirka izgubljena. Ni bila najlažja Vuelta, ob vsej smoli, a sem imel ob sebi močno ekipo, zaradi česar sem lahko vse imel pod nadzorom," je Zasavec poudaril mirnost in preudarnost, s katerima so se pri nizozemskem moštvu lotili in obvladali Vuelto. Nagrada je bila velika: prva zmaga na Grand Tourih pod novo preobleko in sistemom ter vodstvom Richarda Pluggeja.

Ponosen na ekipo, ki ji ostaja zvest do 2023
"Lepo je, da sem izpolnil cilj, na kar sem ponosen. Ponosen sem na celotno ekipo, ki me je podpirala. Morali smo pozorno in zbrano voziti prav vsak dan. Kot ekipa smo pokazali odpornost. Ponosen sem na moštvo, kako se je borilo zadnje tri tedne," se je zahvalil Roglič moštvu, s katerim je bil obdan. Po napakah in smoli v Italiji so se v Španiji stvari zložile v uspešen mozaik. Rumeno-črni so že zgodaj poleti dosegli načelni dogovor o še dodatnem triletnem podaljšanju pogodbe, a zaradi Gira so se vseeno pojavili nekateri pomisleki.

Nato se je začela saga s Tomom Dumoulinom, edina nizozemska ekipa si je nadvse želela okrepiti s prvim domačim kolesarskim zvezdnikom. Šefi so se osebno pogovorili s kapetani, seveda tudi z Rogličem, ki pri prihodu metulja iz Maastrichta ni videl ovir za lastne ambicije. Želel si je samo resnično kakovostno podporo za Vuelto 2019. Dobil je izvrstno pomočniško zasedbo, v šali opisano kar kot dva vlečna konja in pet gorskih koz. Na prvi prosti dan v Španiji je Rogličev tabor privolil v pogodbene pogoje in na drugi prosti dan je bilo objavljeno – podaljšanje pogodbe do konca leta 2023.

Stopnička višje je samo ena – Tour 2020
Pričakovano in upravičeno. Roglič ne skriva hvaležnosti Nizozemcem, ki so mu dali pozimi 2015/16 priložnost, da iz kolesarske tretje lige prestopi v prvo. Ne nazadnje je sočasno z njegovo rastjo raslo tudi moštvo, ki je v letu dni kot edino v World Touru stalo na stopničkah na vseh treh velikih dirkah. In nedvomno je Jumbo Visma prvi izzivalec Ineosa (nekdanjega Skyja) pri britanski prevladi na Dirki po Franciji.

Po zmagi na Vuelti se je logično pojavilo vprašanje, kaj sledi. Kaj je več od Dirke po Španiji, četudi ima mogoče še nekatere poravnane načrte z Dirko po Italiji? "Ali lahko zmagate Tour de France? Prav, zakaj pa ne," je bil kratek in preprost odgovor Rogliča.

Pogled že usmerjen proti SP-ju v Yorkshiru
A Tour 2020, ki je sicer dolgoročni Rogličev cilj, bo moral počakati vsaj do razkritja trase v oktobru, predtem so tu še letošnji cilji. Nedvomno bo v rdečo odeti prvak prvi favorit za zlato na kronometru na prihajajočem svetovnem prvenstvu v Yorkshiru. Ne nazadnje je edino etapno zmago na Vuelti slavil ravno v posamičnem boju z uro – na kronometru v Pauju, s čimer je v 10. etapi tudi prevzel skupno vodstvo in nato vse do Madrida ni več izpustil La Roje iz svojih rok.

Pet etapnih dirk in štiri skupne zmage
Sanjska sezona, v kateri je Roglič na petih etapnih dirkah skupno zmagal kar štirikrat (Po Emiratih, Od Jadranskega do Tirenskega morja, Po Romandiji in zdaj po Španiji), na Dirki po Italiji pa je bil tretji. Skupaj je slavil 11 zmag, vse na najvišji ravni World Toura. Po SP-ju v Angliji je odločen, da gre svoj pečat pustit tudi na enodnevnih klasikah – za konec sezone bo skušal Po Lombardiji 12. oktobra izbrisati črni spomin na komedijo zmešnjav in skorajda usodni padec pred Comom.

A najprej proslava uspeha kariere
"Zagotovo smo lahko veseli in zdaj bomo proslavili. Bomo videli še kako, prav velikih načrtov nimamo. Vsekakor skupna večerja ekipa z vsemi člani. Po proslavljanju se bomo pa lahko posvetili naslednjim izzivom," se je od medijev poslovil zmagovalec. Pri ekipnem avtobusu je pred zbranimi slovenskimi navijači odprl šampanjec in nazdravil ter se zahvalil za podporo. Po 3.290 km si je najboljši kolesar po cestah Španije vzel čas in že sredi Madrida s celotno ekipo začel proslavljati prigarano zmago. S trga Cibeles je tako kot zadnji odpeljal prvi, s čimer se je končala dolga nedelja, 15. septembra 2019, nov vrh slovenskega kolesarstva in mejnik športa v Sloveniji.