Planica bo letos sedmič gostila svetovno prvenstvo v poletih, prvič na prenovljeni Letalnici bratov Gorišek. Prvo prvenstvo je bilo leta 1972 prav pod Poncami, zadnjič pa so se tu letalci za kolajne svetovnega prvenstva merili leta 2010. Slovenski skakalci tako rekoč vsi veljajo za odlične letalce in tudi na letošnjem prvenstvu bodo cilji zelo visoki. Do zdaj so na svetovnih prvenstvih v poletih osvojili sedem medalj – Robert Kranjec in Peter Prevc zlati –, s kolajnami so se okitili na vseh letalnicah z izjemo domače.

Leta 2015 so v Planici odprli prenovljeno in povečano napravo. Predtem je bilo na stari postavljenih 28 svetovnih rekordov, na njej se je prvič v zgodovini letelo več kot 160, 170, 190, 200, 210, 220 in 230,0 m, rekord pa je z 239,0 m leta 2005 postavil Bjoern Einar Romøren.

Čeprav ima zdaj svetovni rekord v lasti Vikersund, pa v Planici v povprečju gledalci lahko vidijo več dolgih poletov. Rekord je še vedno 253,5 m, ki ga je leta 2017 v Vikersundu postavil Stefan Kraft. Na norveški letalnici se je tudi prvič poletelo več kot 250,0 m, kar je uspelo dve leti prej Petru Prevcu. Od dvanajstih poletov prek 250,0 m so se trije končali s padcem oziroma so letalci pri pristanku podrsali. Največkrat se je četrt kilometra preletelo na Letalnici bratov Gorišek. Zadnjih šest takšnih poletov je bilo v dolini pod Poncami

V spodnjih videih lahko podoživite vse ekstremno dolge polete na prenovljeni planiški letalnici.

V izjemni formi je pred petimi leti na zaključek svetovnega pokala prišel Peter Prevc, ki se je z Nemcem Stefanom Freundom boril za skupno zmago. Ves konec tedna je skakal izjemno, na petkovi tekmi, 20. marca, pa je v prvi seriji zablestel z 248,5 m, pri rekordni daljavi pa celo napravil mojstrski telemark. Po Petrovi zmagi je Slovenija v soboto dobila še ekipno preizkušnjo, v nedeljo pa je slavila dvojno zmago, potem ko je bil najboljši Jurij Tepeš, Peter Prevc pa je bil drugi. Toda ta zmaga ima še vedno grenak priokus, saj je kristalni globus osvojil Freund, ki je imel enako število točk kot Prevc, vendar več zmag, kar je bilo na koncu odločilno.

16. marca 2016 je bil izjemno razburljiv že preizkus planiške letalnice. Ernest Prišlič je dvakrat navdušil z 239,0 in 246,0 m, nato pa je ekstremno daleč odneslo Tilna Bartola. Tedaj 18-letni skakalec je poletel kar 252,0 m, a je pri pristanku padel. Če bi se obdržal na smučeh, bi postavil svetovni rekord, ki je bil tedaj pol metra krajši, v lasti pa ga je imel Norvežan Anders Fannemel. To je bila izvrstna popotnica za popoln konec tedna, ko je Peter Prevc pod Poncami kot drugi Slovenec do zdaj dvignil veliki kristalni globus, na dveh posamičnih tekmah je stal na najvišji stopnički, enkrat pa je bil najboljši tudi Robert Kranjec.

25. marca 2017 je bil planiški rekord popravljen kar trikrat. Za meter in pol je dve leti star mejnik Petra Prevca najprej popravil Norvežan Robert Johansson, ki je prvi v Planici poletel 250,0 m. Nekdanjemu svetovnemu rekorderju je to uspelo v poskusni seriji sobotne ekipne tekme. "Bilo je fantastično. Dobil sem odličen veter. Nekje na 130 metrih sem začutil pritisk vetra, nato pa sem skušal izvleči čim več. Nisem imel nobenih težav pri doskoku. Res, povsem normalno se je dalo doskočiti," je povedal po izjemnem poletu.

Johanssonov dosežek sta nadgradila v tisti zimi najboljša, Stefan Kraft in Kamil Stoch. V zadnji seriji je Avstrijec, ki je nato tudi dobil dvoboj za veliki kristalni globus, pristal pri 251,0 m, takoj za njim pa se je po zaletišču spustil Stoch, ki je bil še pol metra daljši. Sodniki so spregledali, da je Poljak pri izjemnem dosežku podrsal, tako da je rekord obveljal. "Težko je pristati pri tej daljavi, saj letimo z veliko hitrostjo. Mislim, da več kot 140 km/h, in to zelo visoko. Moraš biti zelo osredotočen in verjeti vase. Je težko. Občutek pa je neverjeten. Ne da se opisati. Res sem užival. To je moj najljubši skok do zdaj, saj je tudi najdaljši," je bil presrečen poljski šampion.

Kvalifikacije 22. marca 2018 so zaznamovali zelo dolgi poleti, izstopal pa je poskus Avstrijca Gregorja Schlierenzauerja. Rekorder po številu zmag v svetovnem pokalu, ki je tudi najuspešnejši letalec do zdaj, je izkoristil ugodne razmere in poletel kar 253,5 m, vendar je enako kot Stoch leto prej podrsal, toda tokrat sodniki poleta niso priznali. "Bilo je neverjetno. Občutki v zraku so bili res posebni in vedno je izjemno, ko letiš zelo daleč. Ne zgodi se pogosto, da kdo leti več kot 250 m. Res je bilo super. Bil sem zelo visoko. Čutil sem, da gre daleč, potem pa sem se s smučmi boril z zrakom, da nisem padel. Ni bilo lahko pristati, a z drugačno krivuljo leta se da tudi pri novem rekordu. Svetovnega rekorda seveda ni lahko postaviti. Potrebuješ precej sreče, a za moje srce in dušo je to neverjetno," je povedal Schlieri, ki so ga v zadnjih letih od vrha oddaljile številne težave s poškodbami.

Lanska zima je bila povsem v znamenju Rjojuja Kobajašija. Japonec je bil prepričljivo najboljši v skupnem seštevku svetovnega pokala, imenitno pa je skakal tudi na finalu v Planici. Za piko na i (skoraj) popolni sezoni je 24. marca lani v prvi seriji nedeljske tekme poletel do novega rekorda letalnice bratov Gorišek, ki je zdaj torej 252,0 m. Prepričljivo zmago je potrdil z 230,5 m, najbolj pa se mu je na zadnjem dejanju zime približal Domen Prevc. "Dobro sem prišel z mize. Imel sem zelo dobre razmere in občutil sem vzgonski veter, ki me je ponesel daleč. Bilo je izvrstno," je fantastičen polet opisal Kobajaši.