Pokrajina Salamanca je pred 20 leti postala bogatejša za sporno smučišče v gorah nad mestom Bejar. Zaradi okoljevarstvenih sporov so lokalne oblasti ostale celo brez sofinanciranja Evropske unije, a vseeno so zgradili smučišče med 2000 in 2300 metri v osrčju gorovja Sistema Central, ki je zaradi osojne lege in občutnih padavin sicer zelo uspešno in se pohvali z več kot 100 dnevi smučanja na sezono. Za promocijo nove pridobitve so v Bejarju izbrali priljubljeno orodje – kolesarsko dirko po Španiji, ki je tako pridobila novo gorsko cesto, na katero se zdaj redno vrača.

Sorodna novica Pravljično: Pogačarju etapa in oder, Roglič pred skupno zmago

Roglič: Pričakujem veliko napadov
Sodobna, široka in spet ne pretirano strma cesta na Covatillo je zadnje upanje Richarda Carapaza, Hugha Carthyja in Dana Martina, da preprečijo Primožu Rogliču vnovično zmagoslavje v Madridu. "Zadnja bitka za skupno razvrstitev. Zagotovo pričakujem veliko napadov in akcije," je napoved šprinterja Rogliča, ki je skupaj z ekipo Jumba Visme pripravljen na izzive tekmecev, ki jim ne preostane drugega kot totalna ofenziva.

"Tokrat Tadej ne bo napadel"
Covatilla leži tik ob Sierri del Gredos, ki je lani gostila predzadnjo etapo Vuelte, ko je zmagovito jurišal Tadej Pogačar. Takrat je bilo deževno in mrzlo ter vetrovno, kar je vremenska napoved tudi za danes. "Kar vem, da tokrat Tadej ne bo napadel," se je na petkovi novinarski konferenci pošalil Roglič, ki bo prvič kolesaril na Covatillo in bo s tem hendikipiran proti večini izzivalcev.

Martin slavil pred devetimi leti, ko je prvič zablestel Froome

Čeprav je večina pogledov usmerjena na prva Rogličeva zasledovalca – Ekvadorec po novem zaostaja 45 sekund, Britanec pa 53 sekund –, pa gre lahko v zadnjo gorsko etapo najbolj samozavesten Irec, ki sicer zaostaja že 1:48. Dan Martin je namreč na Vuelti 2011 dobil 9. etapo s ciljem na La Covatilli, kjer je na ciljni črti ugnal Baukeja Mollemo, ta je v tolažbo prevzel rdečo majico, ki jo je zaradi 50 sekund zaostanka izgubil Joaquim "Purito" Rodriguez.

Tretji je v cilj prišel končni zmagovalec Juan Jose Cobo. Španec je sicer lani zaradi dopinških prestopkov moral predati lovoriko tisti dan petemu Chrisu Froomu, ki je prav na vzponu proti smučišču resno opozoril nase, navil peklenski ritem za papirnatega kapetana Skyja in četrtega v etapi Brada Wigginsa.

Brajkovič edini sledil napadu Di Luce

A Alto de La Covatilla se je skorajda vpisala v slovensko kolesarsko zgodovino že pred 14 leti. Takrat Slovenci na velikih treh tritedenskih dirkah še niso slavili niti ene etapne zmage. 30. avgusta 2006 se je vozila 5. etapa Vuelte, po uvodnem ekipnem kronometru in etapah za šprinterje je gorski greben Sistema Central v osrednji Španiji ponudil prvo gorsko etapo. V zaključku je 3 km pred ciljem napadel Italijan Danilo Di Luca, kot edini pa mu je lahko sledil takrat 23-letni Jani Brajkovič.

Slovenskemu mladeniču, ki je nosil dres Discovery Channel, je sicer zmanjkalo moči, da bi napadel Di Luco in prišel do tako želenega mejnika za slovensko kolesarstvo. Vseeno je bila La Covatilla temelj drugega slovenskega mejnika: po novi odlični gorski vožnji v 7. etapi v Ponferradi je Brajkovič oblekel majico vodilnega – takrat zlato, ki jo je nato po dveh dneh na Cobertorii predal nikomur drugemu kot Alejandru Valvardeju. Na koncu je sicer 61. Vuelto dobil Aleksander Vinokurov pred vzhajajočim španskim zvezdnikom.

Banda de la Covatilla – izdajstvo prijatelja

La Covatilla je prvič gostila Vuelto leta 2002 in se takoj zapisala v špansko kolesarsko folkloro, in to zaradi izdajstva med prijatelji. Vozila se je 18. etapa, za zmago se je potegovala trojica Roberto Heras (US Postal), Aitor Gonzalez in Oscar Sevilla (oba Kelme). Na smučišču je napadla trojica Špancev iz ekipe Acqua & Sapone Martin Perdiguero, Ruben Lobato in Santos Gonzales, sicer dobri prijatelji Aitorja Gonzaleza, ki je bil predtem več deležen njihove pomoči kot lastne ekipe, za katero je bil nesporni kapetan Oscar Sevilla.

A tistega dne je trojica najemniških vojakov sklenila pakt z vodilnim Robertom Herasom, ki je tako z 2. mestom v etapi povečal prednost pred Gonzalesom s 35 sekund na 1:12. Vendar tudi izdajstvo prijatelja, kar je priznaval sam kolovodja Perdiguero, ki je zavezništvo sam poimenoval Banda de la Covatilla, ni bilo enoznačno. Med lovom proti vrhu se je Gonzalez potrdil kot vodja Kelmeja, Sevilla se mu je moral podrediti in na koncu je Terminator tudi izkoristil svoje glavno orožje – kronometer v zadnji, 21., etapi, s čimer je prišel do največjega uspeha kariere.

Nazadnje je Vuelta obiskala smučišče nad Bejarjem pred dvema letoma, ko je z napadom od daleč do zmage v 9. etapi prišel Američan Ben Smith, skupno vodstvo pa je prvič prevzel Simon Yates, ki je na koncu tudi dobil Dirko po Španiji.

Šest vzponov, 800 m kock in grozljivo vreme

Recept: izločiti Kussa in osamiti Rogliča
Nazaj v sedanjost. Izhodišče je jasno, lanski zmagovalec Primož Roglič z najmočnejšo ekipo dirke in superpomočnikom Seppom Kussom brani tri četrt minute prednosti.

Ineos Grenadiers, EF Pro in Israel Start-Up Nation morajo izmenjaje napasti in še računati na etapne ambicije domačega Movistarja, da bi čim prej številčno oslabili Jumbo Vismo, s čimer bi osamili rdečo majico. A zasavski orel ima ob sebi odlične gorske pomočnike: Roberta Gesinka, Jonasa Vingegaarda, Georgea Bennetta in za piko na i še Kussa.

Pomočniki v napad na prvem klancu
Predzadnja etapa se bo začela v Sequerosu ob 12.10, dolga bo 178,2 kilometra, vsebuje kar šest kategoriziranih vzponov, a večinoma nižje kategorije. Vseeno se po 27 km začne s klancem 1. kategorije Puerto del Portillo de las Batuecas, ki je izredno enakomeren 10-kilometrski vzpon s povprečnim naklonom 6,5 odstotka in ponuja idealno odskočno desko za pomočnike kapetanov.

Skrita past: 800 m kock v vasici Candelario
Sledijo trije vzponi 3. kategorije in nato premierno na Vuelti klanec Alto de la Garganta (11,4 s 5,1 odstotka). Primeren kraj za ustvarjanje nadaljnjega pritiska, saj je do vrha do cilja le še 26 km. Najprej po planoti, pri čemer se gre tako kot pred dvema letoma skozi slikovito vasico Candelario, kjer samo 18 km pred ciljem čaka karavano 800 metrov tlakovanega vzpona po ozki vaški ulici. Mini Roubaix za popestritev in otežitev dela.

Pred ciljem 3-kilometrski odsek s povprečjem 10 odstotkov
Nato pride ciljni vzpon: 11,4 kilometra dolg klanec s povprečnim naklonom 7,1 odstotka, ki bo potrdil zmagovalca letošnje Vuelte. Na prerezu vzpona izstopa trikilometrski odsek na sredini med 7 in 4 km do cilja, s povprečjem več kot 10 odstotkov, največji naklon je 12-odstotni.

Priporočilo domačinov: napad ob vznožju
A tako prvi zmagovalec Covatille Santi Blanco kot Roberto Heras, oba rojena v neposredni okolici, sta v napovedih španske televizije RTVE priporočila Rogličevim zasledovalcem napad že na samem vznožju.

"Če bi sam napadel vodilnega, bi šel v napad že na samem začetku, kjer je že težko," je nasvet Herasa, rekorderja Vuelte s 4 skupnimi zmagami. "Tam na začetku je nekaj težkih klančin, zaradi česar moraš imeti dober tempo že od samega začetka," se strinja tudi Blanco, ki je poznavanje La Covatille izkoristil za etapno zmago ob prvem obisku Vuelte leta 2002.

Bodo Carapaz, Carthy in Martin ter Mas upoštevali njuna nasveta? Ali bodo zadnjo ofenzivo sprožili 7 km pred ciljem na najstrmejšem odseku ali pa bodo rumeno-črni Nizozemci vse poskuse zatrli in mirno pripeljali Vuelto do zmagovitega konca? Odgovor bo znan na cilju okoli 17.15.