Za ta korak se je generalni direktor odločil po dolgem in tehtnem premisleku ter številnih pogovorih z direktorico televizije. K sprejemu dokončne odločitve o začetku postopka razrešitve direktorice televizije in posredovanju predloga za soglasje programskega sveta pa so botrovali naslednji ključni elementi: direktorica kljub večkratnim opozorilom in navodilom generalnega direktorja ni ukrepala ob zgodovinsko najnižjih gledanosti televizijskih programov RTV Slovenija, je kršila Pravila o pristojnosti na RTV Slovenija in s tem ni spoštovala Statuta RTV Slovenija ter je opustila dolžno skrbno ravnanje pri preverjanju pogojev o poslovnem sodelovanju z RTV Slovenija.

1. Neukrepanje in opuščanje dolžnosti skrbnega ravnanja ob zgodovinsko najnižji gledanosti programov Televizije Slovenija.

S trendom padanja gledanosti televizijskih programov se je generalni direktor seznanil takoj ob prevzemu mandata konec aprila letos. Takrat je strokovna služba za programski kontroling največ opozoril namenila padanju gledanosti osrednjemu večernemu pasu med 20. in 22. uro, ko televizijo na sploh gleda največ gledalcev in opozorila tudi na trend padanja gledanosti oddaj na sploh. Podatki so namreč kazali, da je gledanost v osrednjem večernem terminu v prvi polovici leta padla za 3 odstotne točke, delež pa kar za 10 odstotnih točk. Še bolj zgovoren je podatek, da je prvi program TV Slovenija glede na lani zapustilo več kot 40 tisoč gledalcev, medtem ko se je gledanost televizije nasploh povečala za 20 tisoč gledalcev.

Podatki o gledanosti so vodstvu javnega zavoda na voljo vsak dan, praktično v vsakem trenutku, predstavnik službe za programski kontroling je vsak teden tudi na kolegiju direktorice, zato je direktorica s trendom gledanosti v celoti seznanjena. Kljub temu za jesen ni predvidela nobenih izboljšav. Generalni direktor je zato prevzel pobudo in maja letos predlagal rebalans programskega načrta, ki bi najpomembnejši večerni osrednji pas že jeseni programsko okrepil in bi tudi po mnenju strokovne službe za programski kontroling lahko zaustavil padanje gledanosti, če ne celo obrnil trend. Generalni direktor je predlog predstavil direktorici televizije in odgovornim urednikom ter se z direktorico tudi večkrat pogovoril o vsebini predloga in razlogih zanj. Kljub temu direktorica potrebe po rebalansu ni videla, svojih predlogov izboljšav pa ni imela.

V začetku julija je služba za programski kontroling izdala skrb vzbujajoče poročilo, iz katerega je razvidno, da je gledanost večernega osrednjega pasu dosegla najnižje vrednosti od začetka meritev gledanosti, to je najnižje vrednosti v 21 letih. Junija letos je bila namreč gledanost v osrednjem večernem terminu 3,2 odstotka, delež pa komaj 9,3 odstotni, kar je najnižja raven v 21 letih. Še bolj zaskrbljujoči so podatki za starostno skupino, ki je za oglaševalce najpomembnejša (18-49 let), kjer je gledanost komaj 1,2 odstotna, delež pa komaj 5,5 odstotni.

Trend padanja gledanosti pa ni zgolj v večernem pasu. Takole se gibljeta gledanost v odstotkih in v deležih od začetka meritev:

Vir: Služba za programski kontroling, AGB Nielson Media Research

Generalni direktor je zato znova urgiral in direktorici televizije ter njenim pomočnikom naložil pripravo Akcijskega načrta dviga gledanosti. Po desetih dneh je prejel elektronsko sporočilo direktorice, v katerem je namesto ukrepov navedla razloge, zakaj ni ničesar mogoče storiti. Direktorica je v odgovoru nasprotovala dejanskim statističnim podatkom ter ugovarjala neodvisni strokovni službi, ki gledanost spremlja že 21 let, izgovore je iskala v pomanjkanju denarja in navajala razloge, zakaj trenda gledanosti ni mogoče obrniti, ni pa na primer navedla niti enega samega ukrepa ali pa predložila plana, koliko denarja bi potrebovala, da bi prišlo do izboljšanja programa ali pa navedla ideje za nove oddaje, ki bi privabile gledalce.

Direktorica tako zavestno ni opravila naloge, ki ji je bila dodeljena s strani generalnega direktorja, s čimer je nedvomno izkazan statutarni razlog za predčasno razrešitev direktorice televizije s funkcije proti njeni volji, in sicer če direktor radia oziroma direktor televizije pri svojem delu ne ravna po zakonu in Statutu ali ne uresničuje nalog, ki mu jih je določil generalni direktor, ali sklepov programskega sveta in nadzornega sveta RTV Slovenija ali ravna v nasprotju z njimi.

Generalni direktor se zaveda temeljnega poslanstva RTV Slovenija, a da bi uresničili to poslanstvo, je nujno, da nas gledalci sploh spremljajo. S padanjem gledanosti tudi v vedno manjši meri uresničujemo naše poslanstvo, kar je določeno z zakonom.

2. Nespoštovanje statuta in kršenje pravil o pristojnosti na RTV Slovenija

Na RTV Slovenija so marca leta 2019 začele veljati spremembe Pravil o pristojnosti na RTV Slovenija, po katerih se finančni načrt dodeljenih sredstev lahko prekorači zgolj in samo ob prehodnem soglasju generalnega direktorja RTV Slovenija.

Kljub jasnemu pravilu, ki ga je nekdanje vodstvo javnega zavoda RTV Slovenija sprejelo zaradi preseganja postavk pri projektu EMA na Gospodarskem razstavišču, pa so generalnega direktorja strokovne službe opozorile, da so se pravila v času mandata direktorice televizije Natalije Gorščak kršila. Finančna služba je za enoto televizija za leto 2019 ugotovila, da je bila realizacija glede na plan višja od načrtovane za 606 tisoč evrov. Kršitev oziroma preseganje plana gre zlasti na račun dviga stroškov za zunanje sodelavce, kjer je bila postavka prekoračena za 80 %, ter nagrade, darila in reprezentanco, kjer je bila postavka prekoračena za 66 %.

Pravila sicer omogočajo odstop od plana v višini 10 % odstotkov, če pa te spremembe presegajo ta odstotek, mora direktor enote pridobiti soglasje generalnega direktorja, strokovne službe v tem primeru niso našle nobenega pisnega soglasja takratnega generalnega direktorja.

Na ta način so bila torej kršena Pravila o pristojnosti na RTV Slovenija, direktorica pa tudi ni spoštovala Statuta RTV Slovenija, ki v 51. členu jasno določa, da direktor televizije odgovarja za porabo finančnih sredstev skladno z letnim programsko-poslovnim načrtom, kar pomeni, da je direktorica televizije odgovorna za porabo finančnih sredstev v skladu s finančnim načrtom kot tudi programsko-produkcijskim načrtom. V primeru zgoraj opisane prekoračitve pa je jasno, da direktorica ni ravnala v skladu s Statutom in v skladu s sprejetimi načrti, ki predstavljajo za delovanje zavoda zavezujoče pravne akte, saj jih sprejmeta Nadzorni svet RTV Slovenija in Programski svet RTV Slovenija.

Sprejeta Pravila o pristojnosti na Radioteleviziji Slovenija ob takšni kršitvi predvidevajo celo možnost skrajne oblike, to je odpoved delovnega razmerja, a se generalni direktor za to ni odločil. Kljub temu takšne kršitve ni mogoče kar spregledati. Enote namreč morajo poslovati skladno z načrtom, sicer so ti načrti brezpredmetni, ne slediti načrtom pa lahko vodi tudi v finančni kaos javnega zavoda, ki se že tako ali tako otepa več milijonske izgube.

3. Opustitev dolžnega skrbnega ravnanja pri preverjanju pogojev poslovnega sodelovanja z RTV Slovenija

Izhajajoč iz Poklicnih merilih in načel novinarske etike v programih RTV Slovenija, v 21. členu v prvem odstavku jasno piše, če je družinski član ali sorodnik sodelavca RTV Slovenija v aktivnem poslovnem odnosu z RTV Slovenija, tak sodelavec ne more sodelovati pri programskem odločanju ali odločanju o poslovnih zadevah, ki se nanašajo na sodelovanje njegovega sorodnika ali drugih, celo njegovemu sorodniku konkurenčnih partnerjev z RTV Slovenija. Pri tem so mišljeni poslovodni delavci, odgovorni uredniki in uredniki ter partnerji, katerih sorodniki sodelujejo z RTV Slovenija na področjih programske in tehnične produkcije ter marketinga.

RTV Slovenija najmanj v zadnjih desetih letih poslovno sodeluje s podjetjem, ki je v delni lasti sorodnika odgovornega urednika na TV Slovenija. RTV Slovenija je imela v zadnjih desetih letih do dotičnega podjetja za dobrih 2,7 milijona evrov terjatev in za skoraj 190 tisoč evrov obveznosti.

Ko je generalni direktor direktorico televizije vprašal, ali je seznanjena s tem sodelovanjem in ali v tem vidi karkoli spornega, direktorica televizije v tem ni videla nobenih težav, ni zahtevala uvedbe ukrepov ali vsaj zahtevala morebitno izločitev sodelavca TV Slovenija s kolegijev, kjer se odloča o vsebinah, povezanih s poslovnim sodelovanjem tega podjetja. Po mnenju generalnega direktorja to kaže vsaj na nepoznavanje Poklicnih meril in načel novinarske etike, kakor tudi Statuta RTV Slovenija in predstavlja opustitev dolžnega skrbnega ravnanja direktorice televizije.

Generalni direktor ob tem dodaja, v kolikor najvišjih poklicnih meril in novinarskih standardov ne spoštuje vodstvo, spoštovanja le teh ne more pričakovati od novinarjev, ki vsak dan nastavljajo ogledalo družbi. Generalni direktor je tako s tresočo roko pristopil k tako drastičnem ukrepu, kot je predlog za razrešitev direktorice televizije.