33-letni Velenjčan je lani po decembrskem svetovnem prvenstvu v poletih, ki ga je gostila Planica, prevzel vodenje slovenske reprezentance. Pod njegovim vodstvom se je rezultatska krivulja dvignila in vodstvo zveze je prepričal, da si zasluži priložnost. Tako s slovenskimi lovci na daljave pričakuje zimo, ki prinaša številne vrhunce, od tradicionalne novoletne turneje prek dogodka štiriletnega obdobja – olimpijskih iger v Peking – do svetovnega prvenstva v poletih v Vikersundu in finala svetovnega pokala pod Poncami.

Sezona se začenja konec tedna v Nižnem Tagilu, v Rusijo pa bo Hrgota vzel Anžeta Laniška, Timija Zajca, Tilna Bartola, Lovra Kosa ter Ceneta in Domna Prevca, ki je vskočil namesto brata Petra. O pripravljenosti šesterice, ki bo nastopila na prvi preizkušnji olimpijske zime, skakalcih, ki so ostali doma in ciljih sezone je spregovoril v intervjuju za MMC.

Sorodna novica "Človek se spreminja, edina stalnica so spremembe"

Kako je potekalo delo zadnji mesec in pol od konca poletnega dela sezone?
Ker smo imeli res dobre možnosti za delo, smo bili ves čas doma. Tako v Kranju kot tudi v Planici so nam šli na roko in prej pripravili ledene smučine, kar smo tudi izkoristili. Veliko skokov smo naredili na ledeni smučini. Zato smo hoteli biti čim več doma oziroma nismo videli smisla iti v tujino. Tu imamo dva različna profila skakalnic. Kot pravim, razmere so bile zelo dobre, imeli smo lepo vreme in res zahvala Kranju in Planici, da sta nam omogočila tako dobre razmere.

Jasno je, da je težko načrte stoodstotno izpeljati, ampak vseeno, so šle priprave po začrtani poti oziroma v večini, kot ste predvideli?
Kot pravite, vedno so kakšne manjše spremembe. Recimo malce glede na vreme in določene stvari je vedno treba prilagajati. Če potegnem črto pod vse skupaj, lahko rečem, da je šlo tako, kot smo si predstavljali. Kar se tiče števila skokov in opreme, ni bilo večjih presenečenj. Priprave so bile v bistvu zelo mirne. Ves čas smo se v miru pripravljali. Sem zadovoljen.

Potem ko ste lani med sezono naenkrat prevzeli mesto glavnega trenerja, ste letos vi načrtovali potek priprav. Ste veliko črpali z izkušenj dela z različnimi trenerji, še ko ste bili skakalec, in sodelovanja z vašimi predhodniki ali ste večino delali po svoje?
Pri načrtovanju nisem gledal samo svoje razmišljanje, ampak smo šli bolj skozi pluse in minuse, kaj je v tistem trenutku najprimerneje, kot celoten strokovni štab. Seveda se držiš neke rdeče niti in uporabiš stvari, ki so do zdaj dobro delovale. Jih pa uporabiš s svojim pridihom. Videl sem, kje bi mogoče lahko dodali kakšne izboljšave. Uporabiš svoje mnenje, da bi nekako nadgradil, kar se ti zdi, da bi bilo treba. Kar se tiče števila skokov, smo se držali ustaljene prakse in naredili približno enako število, ki se je v zadnjih letih izkazalo za optimalno. Kar se tiče opreme in samih treningov pri posameznikih, pa smo mogoče kakšno stvar malce drugače zapeljali. Tako kot sem si jaz to predstavljal. Kar je do zdaj delovalo, sem zadržal in dodal malce svojega pridiha.

Vemo, da so napovedi glede prvih tekem vedno težke. Kot pravite, ne veš, kje točno si v primerjavi s konkurenco, pa vseeno, s čim bi bili v Rusiji zadovoljni?
Rusijo bi zadovoljen zapuščal predvsem, če bi fantje naredili na tekmi tako, kot so skakali na zadnjih treningih. Če bodo tako skakali, se tudi za rezultat ne bi smeli bati. Mislim, da s temi skoki, ki jih opravljajo zdaj, spadajo v vrh. Predvsem si pa za prve tekme želim, da bi bile glave mirne. Vedno so te tekme rahlo nervozne. Fantje so malce v pričakovanju, kam spadajo, in dostikrat jih je treba umiriti. Umiriti je treba žogo in biti strpen. Če steče dobro, da samo držiš to rdečo nit, če mogoče prvi skoki niso najbolj optimalni, pa da se ne dela alarma. Če si na treningu dobro funkcioniral, pomeni, da je treba samo to prenesti na tekmo. Torej, želja je, da se pripravljenost oziroma skoki prenesejo na tekmo in da pridemo domov zdravi. Da ne bo kdo ostal v Rusiji.

Ko omenjate dobre skoke, govorite o množini. V Nižni Tagil potuje šesterica, jih je torej več sposobnih poseči visoko?
Mislim, da ja. V letošnjem pripravljalnem obdobju trenutno mogoče izstopata Anže in Timi, toda zraven so že takoj tudi drugi, Peter, Cene, Tilen, Lovro ... Vsi, ki grejo na prvi tekmi, so sposobni skočiti zelo dobro. Je pa treba vedeti, da je konkurenca močna, zelo veliko fantov je dobro pripravljenih in vrh je širok. Vsaka manjša napaka te zelo hitro lahko stane uvrstitve ne le med deset, ampak konec koncev tudi med 30. Zato pravim, da je želja za te prve tekme predvsem, da fantje ostanejo mirni in se zberejo za svoje skoke, potem pa je treba na tem graditi, videti, kam kdo spada s svojimi skoki in katere malenkosti je treba še spremeniti oziroma kaj je treba dodati.

Ste si cilje zadali konkretno s številkami?
Letos je "en kup" vrhuncev. Vemo, kaj šteje na olimpijskih igrah. Četrta in peta mesta ne štejejo, ampak le medalje. Na olimpijske igre želimo iti z miselnostjo, da lahko posežemo po kolajnah. Do iger bo treba ostati zdrav, skušati biti v formi, potem pa februarja "udariti" ven, kot se le da. Na novoletni turneji želimo izboljšati lanske rezultate oziroma želimo do Innsbrucka nastopati kot lani, potem pa v Bischofshofnu nadgraditi, kar nam lani ni uspelo. Lani se nam ni izšlo in letos se to ne sme zgoditi. Potem je svetovno prvenstvo v poletih, kjer smo z lanskega prvenstva ostali dolžni en ali dva vrhunska rezultata. Seveda na koncu je še domača Planica. Na vseh teh vrhuncih želimo biti optimalno pripravljeni in meriti na najvišja mesta. Prvi pogoj je, da ostanemo zdravi. Je kar veliko "če-jev". Smo novembra in nerad razmišljam toliko naprej. Seveda, kar se tiče rezultatov, vemo, kam hočemo priti, v tem trenutku pa smo z glavo pri Rusiji in Finski.

Sorodna novica Še raje kot v Peking bi šel Cene Prevc v Lahti in na turnejo Raw Air

Olimpijske igre so skoraj v vsakem športu vrhunec štiriletnega obdobja. Glede na specifičnost smučarskih skokov, ko toliko dejavnikov vpliva na pripravljenost, je sploh mogoče stopnjevati formo za tak dogodek, ko je do takrat še toliko tekem, potovanj in vsega skupaj?
Težko oziroma nemogoče je, da boš novembra rekel, še tri mesece imam, da bom prišel v "top" formo. Razen, če recimo celo sezono svetovnega pokala tvegaš, zato da boš vrhunec doživel in bil najbolje pripravljen na igrah. Pa še to ni rečeno, da se bo izšlo. Treba je imeti neko osnovo na visoki ravni, da potem ta skozi celo sezono ostaja. Na tej osnovi se potem tempirajo treninge in tekme, da lahko takrat pripravljenost doseže vrhunec. To velja za telesno pripravljenost, kar se tiče pa rezultatov, če zmaguješ oziroma se uvrščaš nekje med najboljših šest, je vse lažje. Celo sezono lažje zdržiš. Če se pa mučiš v ozadju in loviš formo, je pa toliko težje. Kot pravim, ne smemo na prvih tekmah delati panike, prav tako pa ne evforije. Zato govorim, da je pomembna mirnost, da ne zanese ne pozitivno ne negativno.

Eden izmed vaših predhodnikov, Goran Janus, je izpostavljal pokal narodov. Kakšen pomen dajete temu rezultatu vi?
Pokal narodov je vedno želja. Konec koncev je to neka največja potrditev moči ekipe. Predvsem te ekipne tekme se nam lani niso izšle in smo največ točk izgubljali na njih. Želel bi si, da jih letos izpeljemo drugače. Da ne bomo vedno potegnili kratko na teh tekmah. Zato tudi ponavljam to osnovo na visoki ravni pri vsakem posamezniku, da tudi, če pride do manjših nihanj, ta res niso prevelika. Ravno zaradi tega potem lahko na ekipnih tekmah lažje računaš na višja mesta. Med osmimi skoki se velikokrat kakšen ponesreči oziroma je slabši. Če potegnemo črto, mora biti osem skokov na visoki ravni. Moj cilj je, da bo celo sezono čim manj nihanj in da se bo raven ohranjala, z vrhunci na teh glavnih tekmovanjih.

Četudi gre v osnovi za posamični šport, je, če je močna ekipa, manj bremena na posameznikih …
Ja, če štirje vedo, da so vsi močni in sposobni dobrih skokov, so mogoče tudi bolj samozavestni, saj če kakšnemu spodleti, ve, da so še trije, ki so močni. Lažje je, če se breme razporedi in ni le na enem ali dveh. Vemo, da je ekipa tako močna, kot je močan najšibkejši člen. Predvsem je bistvo, da je močno jedro ekipo, potem pa lahko rotiraš in krožiš po določenih tekmah in tako naprej. Poleg tega nikoli ne veš, kaj se ti zgodi med sezono. Sploh v teh koronskih časih je še bolj pomembno imeti široko ekipo, da lahko takoj nekdo vskoči.

Anže Lanišek, ki je bil v pretekli sezoni prvi slovenski mož, je v zadnjih letih redno delal korake naprej. Že lani se je močno približal svetovnemu vrhu in osvojil tudi kolajno na svetovnem prvenstvu. Je sposoben letos narediti še kakšen korak in redno posegati po najvišjih mestih?
Seveda. To je tudi cilj. Cilj je vedno, da se gre postopoma, se iz leta v leto raste in se napreduje ter dodaja tako na skakalnicah kot z rezultati. Dejstvo je, da so želje in cilji eno, realnost pa drugo. Treba je biti pripravljen na vse, kar se bo lahko dogajalo med sezono, da se potem lahko tudi prilagaja na trenutno situacijo. Verjamem, da je Anže tega sposoben. Trenutno tako lepo raste, da ne vidim razloga, zakaj tudi letos ne bi naredil koraka naprej.

Dejali ste, da poleg Laniška izstopa tudi Timi Zajc. Lani se po tistem incidentu v Planici ni znašel. Kdaj je bil potem zdaj narejen ta preskok?
Po takih stvareh, kot so se zgodile v Planici, je s psihološkega vidika za vsakega športnika oziroma posameznika vrnitev težka. Že med sezono sva naredila nekakšen plan, potem sva se pogovorila tudi po zimi. Moram reči, da je bil zelo dosleden, se je prepustil, je verjel in zaupal. Mogoče se na tekmah še ni izšlo, saj se pač samozavest gradi v veliki meri rezultatsko. Dokler še ne bo neke rezultatske potrditve, bo mogoče, kar se tiče samozavesti, še težko. Verjamem, da slej kot prej bo prišel do nekega rezultata. Glede na raven skakanja ne vidim razloga, zakaj rezultata ne bi bilo kmalu. Ko mu bo to uspelo, si bo okrepil samozavest. Mislim, da potem ne bi smelo biti več težav. Za vse velja, da je treba iti s tekme na tekmo in se ukvarjati samo s stvarmi, ki so tisti trenutek pomembne. Vse drugo je treba prepustiti.

Peter Prevc, ki bo izpustil Rusijo, je naredil kar nekaj sprememb. So vplivale pozitivno?
Bom rekel, da so. Vidim, da ima tisti žar in željo, da ve, zakaj je na skakalnici. Letos smo naredili načrt, kako spremeniti določene stvari, ki sem jih videl v pretekli sezoni, da se mogoče niso izšle. Se mi zdi, da mu je to nekako uspelo. Mogoče se na poletnih tekmah še ni videlo. Poleti tisti trenutek tudi ne šteje toliko, treba je priti v zimo pripravljen. Mislim, da je zaradi vsega skupaj pridobil samozavest. Želim si in upam, da bo tudi na tekmah opravil tako kot na treningih. Za zdaj mu kaže dobro. Dobro funkcionira. Tudi on potrebuje le eno rezultatsko potrditev. Tista deseterica se mu vedno izmika. Se mi zdi, da, ko jo bo enkrat "presekal", bo tudi njegova samozavest še višja. To so stvari, ki gredo ena z drugo. Tako je povsod, na koncu pa je rezultat tisti, ki največ pomeni in največ šteje. Najlažje je potem na rezultatih tudi graditi samozavest, pripravljenost itd.

Lani je Petru med sezono načrte prekrižal tudi covid. Zdaj jih je Žigi Jelarju. Kako je bilo z njegovo pripravljenostjo predtem?
Glede na to, da je bil na državnem prvenstvu tretji, mu je šlo kar precej dobro. Žal je zdaj prišlo do tega. Nismo edini, ki imajo težave. Spomnimo se lani, kako je bilo s celo avstrijsko reprezentanco na začetku sezone. Edino, kar nam preostane, je, da smo pozorni, se pazimo in upoštevamo ukrepe. Tudi če vse to počnemo, ni garancije, da se bomo virusu izognili. Pri vseh teh potovanjih pride do stikov, tudi če nočeš, da do njih pride. Upamo lahko le, da se ne zgodi več, hkrati pa biti pripravljen, saj se lahko pripeti vsakemu.

Sorodna novica Olimpijski februar podčrtan, toda dogodkov ne želi prehitevati

Bor Pavlovčič je bil lani drugi najboljši slovenski skakalec. Sezono je končal vrhunsko. Kaj se je zgodil poleti, da ga ne bo na prvih tekmah?
Letos je imel malce težave s težo. Povzročala mu je več težav kot sicer. Škoda, da se do prvih tekem ni izšlo. Tudi z Borom sva imela pogovor. Rekel sem mu, da, tudi če ga ni na prvih tekmah, to še ni konec sezone. Vemo, kaj letos največ šteje. Toliko je vrhuncev in predvsem želim, da ne divja in na vrat na nos skuša urediti težave, ampak se uredi postopoma. Do prvih vrhuncev je še nekaj časa. Še vedno resno in zelo računam nanj. Vemo, česa je sposoben in kaj je lani pokazal. Če bo nadaljeval tak pristop, ki ga je imel v zadnjem obdobju, se bo po mojem mnenju slej kot prej priključil.

Domen Prevc si je zagotovo še posebej podčrtal zadnje tri postaje sezone, ki prinašajo polete. Kako je bilo letos z njim? Je imel znova poleti veliko težav?
Lahko rečem, da letos ni toliko oddaljen, kot je bil recimo v tem obdobju v prejšnjih letih. Poleti je imel v določenih obdobjih pravi pristop. Predvsem vidim to pri teži. Če je blizu, pomeni, da je pristop pravi. Če pa teža ni optimalna, potem veš, da takrat mogoče glava ni najbolj pri stvari. Kar se tega tiče, je imel Domen neko kontrolo. Računam, da bo tako nadaljeval. Všeč mi je, da imamo tako širino. Gremo na prve tekme svetovnega pokala, pa imamo doma Bora in Žigo, zdaj, ko gre Domen namesto Petra. Trije zelo močni aduti izpuščajo prvo postajo. Me veseli, da tudi če se komu zalomi, imamo takoj rotacijo, močne člene, ki lahko vskočijo.