^{december 2021 | nazaj}

Že poldrugo desetletje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) leta ni zaključil z minusom, čeprav so se z zadnjimi spremembami zakonodaje, z višanjem življenjskega standarda in z uskladitvami zvišali izdatki pokojninske blagajne – s 4,8 milijarde evrov leta 2010 na lanskih 5,9 milijarde evrov. A za to je zaslužen proračun. Država je namreč zakonsko obvezana dodati sredstva za nekatere dodatke pokojninam in prispevke, večji del pa za pokrivanje razlike med prihodki in odhodki pokojninskega zavoda. Lani je tako skupno dodala 1,7 milijarde evrov, sicer skupaj s covidnimi prispevki in solidarnostnimi dodatki za upokojence. Brez njih bi "intervencija" vseeno znašala dobro milijardo.

Proračun tako dodaja del tega denarja za čez 40 različnih kategorij pokojnin, ki niso pokrite s prispevki, potem prevzema tudi plačevanje nekaterih socialnih prispevkov. Skupaj torej 52 različnih skupin, za katere je država namenila 257 milijonov evrov. Država na ta način popravlja krivice, nagrajuje, plačuje odškodnine ali bonitete – internirancem, zapornikom, delavcem z azbestom, rudarjem, tudi funkcionarjem nekdanje Jugoslavije, verskim uslužbencem, ki pred letom 1983 niso smeli biti zavarovani, ali pa administrativno upokojenim policistom in sodnikom. Plačuje tudi prispevke, za že omenjene kmete, invalide, prve zaposlitve, starejše delavce.

Največ država plača za zagotovljene pokojnine

Če pogledamo posamezne kategorije pokojnin, vidimo, da je bila lani največja in tudi finančno najbolj obsežna kategorija doplačil za zagotovljene pokojnine. Lani je to pomenilo 21 milijonov evrov za okoli 57 tisoč upokojencev, letos je takih upokojencev že blizu 88 tisoč. Gre za upokojence, ki so imeli vse življenje najnižje plače – tako nizke da bi danes, predvsem moški, morali preživeti z manj kot 350 evri pokojnine, čeprav so ob upokojitvi izpolnili vse pogoje za tako imenovano polno pokojnino. Trenutno pa zaradi korektiva zagotovljenih pokojnin tako prejemajo 620 evrov. Razlika, ki jo posamezniku pokrijeta pokojninska blagajna iz zbranih prispevkov in proračun, seže tudi do 290 evrov mesečno. Med prejemniki zagotovljenih pokojnin so tudi samozaposleni, ki so večino delovne dobe v pokojninsko blagajno vplačevali najnižje možne zneske. Takih je trenutno veliko, in sicer 83 odstotkov vseh samozaposlenih.

Naslednji kategoriji sta bivši vojaški zavarovanci in nekdanji uslužbenci Jugoslovanske ljudske armade (JLA), lahko ju obravnavamo skupaj. Za 4.400 nekdanjih pripadnikov vojakov iz Jugoslavije, je lani proračun dodal 28 milijonov evrov. Ti so po letu 1973 pokojninske prispevke vplačevali v Beograd, obveznost za izplačilo teh pokojnin je Slovenija prevzela z Ustavnim zakonom ob osamosvojitvi. Se pa še danes upokojujejo posamezniki, ki so nekoč pripadali JLA in jim ZPIZ ta čas lahko priznava v pokojninsko dobo.

Za razliko od nekdanjih pripadnikov JLA, se pripadniki Slovenske vojske upokojujejo po enakih predpisih kot vsi državljani, veterani pa imajo priznano posebno dobo za čas sodelovanja v vojni za Slovenijo. Za dodatke k pokojninam čez 3.600 vojnim veteranom Teritorialne obrambe oziroma njihovim družinskim članom je lani šlo 1,2 milijona evrov.

Naslednja večja kategorija upokojencev so udeleženci narodnoosvobodilnega boja (NOB). Lani je za upravičence do borčevskih pokojnin šlo 10,4 milijona evrov. Tretjina prejemnikov je neposrednih udeležencev NOB, preostali dve tretjini pa predstavljajo vdove in otroci preminulih borcev. Slednjih je 247, to so otroci borcev, ki niso zmožni za delo in preživljanje, najmlajši med njimi je danes star 42 let, pravico do pokojnine pa je pridobil pri svojih 30-ih.

Kmetom kljub zakonskim spremembam prispevke plačuje država

Nič manjši nepregleden "labirint" ni na drugi strani, to je pri tistih, ki še niso upokojeni in trenutno v pokojninsko blagajno vplačujejo. Najbolj ilustrativen primer so kmeti. Institucije namreč nimajo enotne evidence niti o tem, koliko je trenutno zavarovanih kmetov in posledično koliko znašajo prispevki kmetov. Ti so namreč raztreščeni po več možnih kategorijah zavarovanja – obvezno zavarovani so tisti, ki imajo višje prihodke, lahko pa so kmeti tudi prostovoljno zavarovani, zavarovani kot samozaposleni ali pa kot zaposleni itd. Je pa tako, da tistim kmetom, ki so zavarovani obvezno ali prostovoljno, delodajalčev del prispevkov plačuje država, lani skupaj 9 milijonov evrov. Četudi je že od leta 2011 v veljavi zakon, ki zavezuje kmete, da tudi ta del prispevkov plačujejo sami. A ker kmetijsko ministrstvo še vedno ni sprejelo uredbe, država še vedno plačuje prispevke za vseh 10.500 tako zavarovanim kmetom. Trenutni minister za kmetijstvo, dr. Jože Podgoršek, pravi, da trenutna situacija ne omogoča dodatnih davčnih obveznosti ali kakršnihkoli prispevkov na račun kmetov in da bodo ta vplačila zaenkrat še naprej izvajali na enak način.

Skupaj neplačanih prispevkov že 178 milijonov evrov

Nezanemarljiva težava pri pritoku prispevkov v pokojninsko blagajno pa je tudi neplačavanje prispevkov v pokojninsko blagajno. Samo lani jih je ostalo neplačanih za 25,6 milijona, v celoti pa ta dolg znaša že 178 milijonov evrov.

V zadnjih sedmih letih je Finančna uprava zoper neplačnike socialnih prispevkov vložila 290 kazenskih ovadb, samo letos 24. FURS nato ne spremlja uspešnosti podanih ovadb, saj da namen kazenskega postopka ni izterjava dolga, ampak ugotavljanje morebitne kazenske odgovornosti neplačnikov. Uspešnosti pri kazenskem pregonu neplačnikov socialnih prispevkov ne vodijo niti na tožilstvu, ogromno ovadb pa zavržejo. Dr. Jože Kozina, vrhovni državni tožilec pravi: "Število zavrženih ovadb je preveliko in to je res zaskrbljujoče. V mnogih primerih so bile te ovadbe preuranjeno zavržene, dalo bi se jih dopolniti preko policije ali preko drugih institucij in bi bile potem primerne za obravnavo."