Svet ministrov predloga ni podprl, saj so mu nasprotovali ministri iz Republike Srbske (RS), in sicer zaradi podpore omenjenih držav resoluciji ZN-a o genocidu v Srebrenici.

To je bil šele prvi krog glasovanja, vendar bo po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug državljanom omenjenih držav onemogočeno glasovanje na evropskih volitvah v BiH-u, če ministri iz Republike Srbske tudi v drugem krogu glasovanja ne bodo podprli predloga.

V predlogu je zunanje ministrstvo BiH-a svetu ministrov predlagalo sprejem diplomatskih not veleposlaništev Slovenije, Poljske in Romunije in soglasje za organizacijo glasovanja v teh veleposlaništvih za njihove državljane, ki bivajo v BiH-u.

Po poročanju Tanjuga, ki navaja tiskovno agencijo Srna iz RS-ja, so proti glasovali minister za zunanjo trgovino in ekonomske odnose Staša Košarac, finančni minister Srđan Amidžić ter namestnika obrambnega ministra in ministra za promet Aleksandar Goganović in Ognjen Anjić.

Resolucija obsoja zanikanje genocida in poveličevanje obsojencev za vojne zločine

Generalna skupščina Združenih narodov je 23. maja sprejela resolucijo, ki 11. julij razglaša za mednarodni dan spomina na genocid v Srebrenici, v katerem so sile bosanskih Srbov v samo nekaj dneh julija 1995 ubile več kot 8000 Bošnjakov. V resoluciji obsojajo zanikanje genocida in poveličevanje obsojencev za vojne zločine. V besedilu pa nikjer ne obsojajo Srbov ali Srbije.

Kljub temu sta bili proti njej odločno Republika Srbska in Srbija, ki genocida v Srebrenici ne priznavata, ni pa jima niti tuje poveličevanje vojnih zločincev, s trditvijo, da pomeni napad na celoten srbski narod.

Resolucijo sta predlagali državi, ki imata z genocidom težke zgodovinske izkušnje – Nemčija in Ruanda. V pobudi so sodelovale tudi druge države, med njimi Slovenija. Resolucijo je v Generalni skupščini ZN-a podprlo skupno 84 držav. Proti sta bili ob Srbiji med drugimi njeni zaveznici Rusija in Kitajska.