Pred prihodom na začetek priprav na Brdo pri Kranju je bil v nedeljo zvečer steber obrambe slovenske nogometne reprezentance del dramatičnega zaključka italijanskega prvenstva. V neposrednem obračunu za obstanek je z Udinesejem z 0:1 zmagal v Frosinoneju. Videmčani so na ta način preprečili, da bi prvič po letu 1995 izpadli v drugo ligo.

Korošec je imel na začetku drugega polčasa srečo, da ni sodeloval pri skorajšnjem vodstvu gostiteljev, kar bi Furlanom precej otežilo delo. Po podaji v kazenski prostor in strelu Marca Brescianinija ga je namreč pri poskusu blokiranja žoga zadela v nogo in oplazila vratnico.

"Na srečo ni končala v golu, tako da se je vse lepo izšlo. Ko sem pogledal nazaj, se mi je zdelo, kot da žoga do vrat potuje eno minuto, zato sem seveda čutil olajšanje. Tako je vedno, ko gre za las, še posebej, če se te žoga še dotakne in dobi malo odboja. Samo čakaš, kam bo šla," je na naše vprašanje opisal dogodek iz 47. minute.

Je že odigral zadnjo tekmo za Udinese?

Končno 15. mesto je veliko manj, kot je Udinese pričakoval pred sezono. Do zadnjega se je za obstanek boril predvsem zaradi množice neodločenih izidov (remiziral je kar 19-krat, torej na polovici vseh tekem) in velikega števila prejetih zadetkov v zadnjih minutah, ko je kot za stavo v zadnjih trenutkih srečanj izgubljal dragocene točke.

"Zame je bila to neka nova izkušnja. V nogometu greš čez veliko ovir, letošnja sezona pa je verjetno ena izmed težjih, ki jim bom priča v svoji karieri. Bilo je veliko več padcev kot vzponov, ampak na koncu nam je uspelo. Na sezono je treba čim prej pozabiti. Prepričan sem, da bodo v novi rezultati boljši."

Bo 25-letni Vuzeničan po poletju še vedno član ponosa Furlanije? Njegove dobre predstave v klubskem in reprezentančnem dresu niso ušle pozornim očesom številnih oglednikov. Med drugim je pritegnil zanimanje italijanskega prvaka Interja, pri črno-modrih je dobro besedo zanj zastavil tudi nekdanji vratar obeh klubov Samir Handanović.

"Bomo videli. V nogometu se stvari hitro spreminjajo, nikoli ne veš, kaj te čaka. Sicer se ne morem pritoževati, v Udineseju mi je lepo, čeprav je bila ta sezona res zelo težka in je nikakor ne bi rad ponovil. Prvi mož kluba Giampaolo Pozzo je v prvi vrsti velik navijač, potem šele to, kar mu pripada po položaju. Ima svoje poglede in uživa tudi spoštovanje ekipe. Vedeli smo, koliko mu vse skupaj pomeni, zato smo bili tudi zanj zelo veseli."

Od Cannavara odnesel res veliko

Bijol se od 22. aprila lahko uči od enega najboljših italijanskih branilcev v zgodovini Fabia Cannavara. Mož, ki je pred 18 leti v Berlinu dvignil pokal za zmago Italije na svetovnem prvenstvu, je pred dobrim mesecem sedel na vročo klop zeber in na Jako naredil velik vtis.

"Iskreno povedano, v teh štirih tednih sem od njega odnesel res veliko. Dobro sem ga poslušal. Koga pa naj poslušam, če ne ravno njega (smeh). Ima poseben, močen značaj in je dober trener. Veliko se lahko naučim, vsak dan se trudi, da bi bila ekipa boljša. Upam, da bo ostal tudi prihodnje leto."

Prepričan je, da bo Lovrić ujel zadnji vlak

Toda zdaj je najprej čas za reprezentanco, v kateri mu družbo dela tudi klubski soigralec Sandi Lovrić. Pomembni vezist je na začetku aprila staknil neugodno poškodbo in odtlej ni več igral, čeprav že nekaj časa trenira. Na Brdu bo lovil zadnji vlak za Nemčijo.

"Gre mu na bolje. Trudi se, da bi bil čim bolje pripravljen. Seveda ni lahko, ko se zgodi poškodba v tako neprimernem času. Ampak vseeno sem prepričan, da bo odpotoval z nami na evropsko prvenstvo," je optimist Bijol, ki se je v tej sezoni tudi sam ukvarjal s hujšo poškodbo.

Po operaciji kosti v levem stopalu je bil z zelenic odsoten tri mesece in pol, od konca novembra do začetka marca. "Zdaj je minilo že kar nekaj časa in ne razmišljam več o tem. Odigral sem že precej tekem v klubu in tudi v reprezentanci, saj sem bil zraven že na prejšnjem zboru, na katerem smo igrali na Malti in proti Portugalski. Super je, da sem še pravi čas okreval," poudarja.

Sorodna novica Kek: Ni starih zaslug, vsak si bo moral izboriti mesto v enajsterici

20. junija tudi proti Samardžiću?

Na evropskem prvenstvu mu bo morda nasproti stal še en znanec iz kluba, Lazar Samardžić. V Berlinu rojeni napadalni vezist, ki je bil v mlajših selekcijah nemški reprezentant, je v tej sezoni dosegel šest zadetkov. 22-letnik je lani sprejel povabilo selektorja Dragana Stojkovića in debitiral za srbsko izbrano vrsto. Ta bo tekmec Slovenije 20. junija v Münchnu.

"Je eden boljših mladih igralcev v italijanski ligi in tudi v Srbiji. Prepričan sem, da bo prej ali slej dobil priložnost v reprezentanci. Upam, da ne ravno proti Sloveniji, ampak malo pozneje," se nadeja Bijol.

Vrniti želijo navijačem za veliko podporo

Na tekmah proti Danski, Srbiji in Angliji si želi predvsem dobre podobe Slovenije na igrišču. "Upam, da se bomo predstavili v dobri luči. Seveda je izid vedno pomemben, ampak zdi se mi, da bomo vsi najbolj zadovoljni, če bomo svetu pokazali navdihnjeno Slovenijo. V preteklosti nam je že uspelo nekaj takšnih predstav in na tem lahko gradimo. Z dobro igro pa pridejo tudi pozitivni izidi. Prepričan sem, da nam lahko uspe."

Gotovo bo zelo veselo tudi na tribunah, na katerih bo ogromno navijačev iz Slovenije. "Da je zmanjkalo vstopnic, me ni ravno presenetilo, bolj to, da je bilo tako veliko povpraševanje po njih. Številke so res izjemne, lepo je videti, da je toliko zanimanja in da imamo takšno podporo. Mislim, da se bo kar nekaj ljudi odpravilo v Nemčijo tudi brez vstopnic. Upam, da bomo ljudem to vrnili z uspešnim prvenstvom."

Pretirane živčnosti ne bo

In kakšen utrip je Bijol začutil v sredo ob začetku priprav na Brdu? Je ta nekaj posebnega? "Za zdaj smo spili šele eno kavo skupaj, a mislim, da ne bo kaj veliko drugače kot na prejšnjih zborih. Vedno smo se imeli lepo, verjamem, da bo tako tudi do evropskega prvenstva. Pričakovali ga bomo s pozitivnim nabojem, pretirane živčnosti ne bo."

Ko je Slovenija nazadnje igrala na velikem tekmovanju, je bil Bijol star 11 let. "Spomnim se svetovnega prvenstva leta 2010 v Južni Afriki, lepo je bilo. Tedanji igralci so bili naši idoli, ki smo jih gledali z velikimi očmi. Na koncu smo bili jezni, ko se v zadnjih minutah ni izšlo, da bi se prebili iz skupine v osmino finala. Tudi za zdajšnje otroke je nekaj čudovitega, da bodo lahko gledali svojo reprezentanco na evropskem prvenstvu."