Najdaljši staž v evropskem parlamentu imata poslanca SDS-a Romana Tomc (zanjo bo to tretji zaporedni mandat) in Milan Zver (četrti zaporedni mandat), po evropskih izkušnjah jima sledita Irena Joveva, ki je bila kot evroposlanka izvoljena drugič, in Matjaž Nemec, ki je v Bruslju od leta 2022, ko je tam nasledil Tanjo Fajon. Fajon se je namreč pred dvema letoma vrnila v Slovenijo in kot (takrat še) predsednica SD-ja prevzela stolček v vladi.

Med bruseljskimi novinci sta dva člana SDS-a, in sicer znani politični obraz Branko Grims ter članica strankinega podmladka Zala Tomašič, ki je z 28 leti postala najmlajša evroposlanka iz Slovenije v prihajajočem mandatu kot na splošno. Prvič sta v evropski parlament izvoljena na domačem političnem parketu dobro znana Marjan Šarec (Svoboda) in Matej Tonin (NSi), stranki Vesna pa je preboj zagotovil dolgoletni kočevski župan Vladimir Prebilič.

Najvišje število preferenčnih glasov osvojila Romana Tomc

Romana Tomc je bila v Evropski parlament izvoljena kot nosilka liste SDS-a. Rodila se je 2. novembra 1965 v Ljubljani. Na ljubljanski Ekonomski fakulteti je diplomirala iz ekonomskih odnosov s tujino. Velik del poklicne poti je bila zaposlena na Gospodarski zbornici Slovenije, v politiko je vstopila leta 2008, ko je postala državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Leta 2011 je bila na listi SDS-a izvoljena za poslanko DZ-ja in v tistem mandatu je bila tudi podpredsednica DZ-ja. Leta 2014 je bila prvič izvoljen v Bruselj, pred petimi leti drugič, vmes (leta 2017) pa je kandidirala za predsednico republike in se uvrstila na tretje mesto.

V dosedanji karieri v Evropskem parlamentu se je osredotočala na gospodarske in socialne zadeve – v svojem drugem mandatu je bila tako vodja slovenske delegacije Evropske ljudske stranke in podpredsednica odbora za zaposlovanje in socialo. Leta 2020 je za svoje delo na področju sociale prejela nagrado bruseljske revije The Parliament Magazine MEP Awards. Na predlog EPP-ja je bila tudi članica misije Evropskega parlamenta, ki je leta 2021 preverjala raven demokracije v Sloveniji.

V volilni kampanji je poudarjala, da se zavzema za Evropo, ki bo branila temeljne vrednote in načela, ki smo jih prevzeli od prednikov – človekovo dostojanstvo, demokracijo, enakost, svobodo, pravno državo ter se zavzemala za vero in tradicijo. Tomc je skupno dobila najvišje število preferenčnih glasov, in sicer 73.311 (po začasnih neuradnih izidih).

Milan Zver: od poslanca v DZ-ju in ministra do četrtega mandata v Bruslju

Stari politični znanec je tudi Milan Zver, za katerega bo to že četrti evropski mandat. Rodil se je 25. maja 1962 v Ljubljani. Študiral je na Fakulteti za družbene vede, na kateri je tudi doktoriral s področja obče politologije. Na parlamentarnih volitvah leta 2004 je bil na listi SDS-a izvoljen za poslanca, nato pa je postal minister za šolstvo v vladi Janeza Janše.

Leta 2012 je s podporo strank SDS in NSi kandidiral na predsedniških volitvah, a se ni uvrstil v drugi krog. Evropski poslanec je od leta 2009. V zadnjih dveh mandatih je bil član odbora za kulturo in izobraževanje. Od leta 2015 je bil stalni poročevalec Evropskega parlamenta za program Erasmus+ ter glavni pogajalec za povečanje sredstev za ta program.

V zadnjem mandatu je bil eden od dveh vodij neformalne parlamentarne skupine Prijatelji svobodnega Irana. Zaradi kritik nasilja v Iranu je Teheran leta 2022 proti njemu ter še osmim institucijam in 11 posameznikom v EU-ju uvedel sankcije. Zadnja leta je oster kritik podpredsednice Evropske komisije Vere Jourove. Maja je na Sodišču EU-ja vložil tožbo proti Evropski komisiji v povezavi z njenim lanskim obiskom v Sloveniji, ker želi dokazati, da je tedaj zlorabila svoja pooblastila. Tudi v volilni kampanji je bil Zver kritičen do vodilnih politikov v EU-ju in je poudarjal, da Evropa potrebuje premik v desno.

Branko Grims, stari znanec slovenske politike, se seli v Bruselj

Prvi od dveh SDS-ovih novincev na bruseljskem parketu bo Branko Grims, stari znanec domače politike. Rodil se je 26. avgusta 1962 v Kranju, leta 1987 je diplomiral na oddelku za geologijo Naravoslovne fakultete Univerze v Ljubljani. Leta 2003 je magistriral na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Bil je član prve demokratično izvoljene Skupščine RS. Od 1990 do 1994 je bil član občinskega izvršnega sveta in skupščine Mestne občine Kranj, nato od leta 1993 do 1995 glavni tajnik SDS-a, od leta 1997 do 2002 pa tudi član državnega sveta. Od leta 2002 do 2004 je bil strokovni sodelavec poslanske skupine SDS, leta 2004 pa je bil prvič izvoljen za poslanca. V aktualnem mandatu je podpredsednik parlamentarne ustavne komisije.

Med dolgoletnim poslanskim stažem je bil Grims poznan po ostrih stališčih do nekaterih vprašanj, predvsem kar zadeva migracije. Kot je zapisal v predstavitvi pred evropskimi volitvami, potrebujemo Evropo, ki bo ščitila svoje meje, ter Evropo, ki bo ustavila množične migracije, "ki vodijo v uničenje krščanskih korenin Evrope in v veliko zamenjavo". Prepričan je tudi, da v Evropi vlada "kulturni marksizem". V Evropski parlament je bil izvoljen s preferenčnimi glasovi s petega mesta na kandidatni listi.

Zala Tomašič z 28 leti najmlajša evroposlanka do zdaj

Članica podmladka SDS-a Zala Tomašič je v nasprotju z Grimsom povsem svež obraz v politiki. V Evropski parlament je bila s preferenčnimi glasovi izvoljena z zadnjega mesta na listi, z 28 leti pa je postala doslej najmlajša evropska poslanka iz Slovenije (do zdaj je ta naziv pripadal Ireni Jovevi, ki je bila leta 2019 izvoljena pri 30 letih). "Sem vesela, da imajo evropske volitve preferenčni glas, da mi je uspelo priti do te izvolitve," je dejala v kratki izjavi za TV Slovenija pozno ponoči.

Zala Tomašič se je rodila 29. septembra 1995 in prihaja iz Škofje Loke. Po končani škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu je izobraževanje nadaljevala v ZDA, kjer je diplomirala iz politologije in ekonomije. Na King's College v Londonu je zatem opravila še magistrski študij iz mednarodnih odnosov.

V ZDA si je prve izkušnje nabirala z delom v ameriškem senatu v pisarni senatorja Grassleyja, delala je tudi v Bruslju pri Evropski komisiji. Med zadnjim slovenskim predsedovanjem Svetu EU-ja je kot diplomatka na stalnem predstavništvu Slovenije v EU-ju spremljala delo Evropskega parlamenta.

Po zadnjih parlamentarnih volitvah se je kot predstavnica za stike z javnostmi zaposlila v poslanski skupini SDS. Aktivna je tudi v strankinem podmladku, v katerem med drugim zaseda funkcijo mednarodne sekretarke. Kot voditeljica je delala tudi na televiziji Nova24TV, ki jo vodi njen oče Boris Tomašič. Kot je napovedala ob kandidaturi, se bo borila, da bodo v Sloveniji Slovenci na prvem mestu, da bodo vrednote vsakdana Bog, družina in domovina, ter za življenje v svetu, v katerem obstajata samo dva spola.

Irena Joveva: od novinarke do (drugič izvoljene) evroposlanke

Nosilka liste Gibanja Svoboda Irena Joveva je bila tokrat drugič izvoljena v Evropski parlament, pred petimi leti sicer kot nosilka Liste Marjana Šarca (LMŠ). V prvi izjavi je vnovično izvolitev med evropske poslance ocenila kot potrditev svojega dosedanjega dela, ob tem pa poudarila, da ji je podpora volivcev v čast in ponos, ter dodala, da se veseli sodelovanja s Šarcem.

35-letna Joveva prihaja z Jesenic in živi v Ljubljani. Diplomirala je iz mednarodnih odnosov, leta 2017 pa končala še magistrski študij. Novinarsko pot je začela v notranjepolitičnem uredništvu STA-ja, v tem času, leta 2014, pa je za svoje delo prejela nagrado Društva novinarjev Slovenije za debitantko leta. Zatem je delala kot notranjepolitična novinarka na Pop TV.

Leta 2019 je bila prvič izvoljena v Evropski parlament kot vodilna kandidatka stranke LMŠ, ki se je leta 2022, potem ko se ji na volitvah ni uspelo prebiti v državni zbor, pripojila Gibanju Svoboda, tako da je Joveva delo nadaljevala kot evroposlanka te stranke. V Evropskem parlamentu je bila članica odbora za kulturo in izobraževanje, bila pa je tudi podpredsednica pododbora za javno zdravje.

Kot evropska poslanka si je med drugim prizadevala za svobodo medijev in transparentno delovanje politike. Med mandatom je leta 2021 postala mama. Kot cilja v novem mandatu je poudarila plačana pripravništva in enakopravnost slovenščine v digitalnem svetu. V tokratni volilni kampanji je navajala tudi boj proti sovražnemu govoru.

Šarec začel kot igralec, nadaljeval kot župan, poslanec, premier, minister, zdaj bo evroposlanec

Novoizvoljeni evropski poslanec Marjan Šarec je na politični parket pred dobrim desetletjem stopil z igralskega odra. Zasedal je vrsto položajev, sprva je bil kamniški župan, nato pa tudi poslanec DZ-ja, minister in premier. V Evropski parlament odhaja z mesta ministra za obrambo. Kot šesti na kandidatni listi Svobode je bil izvoljen s preferenčnimi glasovi. "Zame je to uspeh, očitno so volivci prepoznali moje delo, kajti ti dve leti na obrambnem ministrstvu sem res dal vse od sebe, da smo reševali zadeve. Imeli smo največji požar na Krasu, lani poplave. Precej sem se angažiral pri tem in so očitno to ljudje prepoznali," je ocenil po izvolitvi in dodal, da bodo te teme v prihodnjih petih letih v Bruslju gotovo zelo pomembne.

Šarec se je rodil 2. decembra 1977. Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani igralec, več let je tudi deloval kot igralec, imitator in novinar. Ustvaril je več likov in imitiral številne znane osebnosti, tudi politike. Leta 2010 je bil izvoljen za župana Kamnika, leta 2017 pa je kandidiral za predsednika republike in se presenetljivo uvrstil v drugi krog, v katerem ga je premagal Borut Pahor. S svojo stranko LMŠ je leta 2018 nastopil na državnozborskih volitvah in kot drugouvrščeni – po neuspelem poskusu relativne zmagovalke, stranke SDS – sestavil manjšinsko vlado s strankami SD, SMC, SAB in DeSUS ter zunajkoalicijsko partnerico Levico.

Ob skrhanih odnosih v koaliciji je leta 2020 odstopil kot premier, kar pa v nasprotju z njegovimi pričakovanji ni pripeljalo do predčasnih volitev. Po volitvah 2022, na katerih se stranka ni uvrstila v parlament, se je LMŠ združil z zmagovalnim Gibanjem Svoboda, Šarec pa je postal minister za obrambo. Šarec je v kampanji med drugim poudarjal pomen nacionalne varnosti, prizadeva si tudi za promocijo vojaškega poklica in izboljšanje delovanja sistema civilne zaščite.

Doktor obramboslovja Prebilič Vesni zagotovil preboj

Dolgoletni kočevski župan Vladimir Prebilič je mandat evropskega poslanca osvojil kot nosilec liste zelene stranke Vesna in ji tako zagotovil preboj. "Vesel sem, da smo Slovenijo postavili na zemljevid 'zelenih' v Evropi. Do zdaj tam nikoli nismo bili in je škoda, da ne bi bili, saj imamo kaj pokazati. Zavedamo pa se odgovornosti, ki prihaja. Morali bomo biti glasni, argumentirani. A vam zagotavljam: poguma nam na manjka, motivacije pa tudi ne," je dejal v prvem odzivu.

Rodil se je 21. maja 1974. Na ljubljanski fakulteti za družbene vede je doktoriral na področju obramboslovja, danes pa predava kot izredni profesor. Med letoma 2007 in 2011 je bil tudi predstojnik katedre za obramboslovje. Na političnem parketu ni novinec. Sprva je bil aktiven v SD-ju, a je leta 2009, preden se je podal na lokalne volitve, iz stranke izstopil. Leta 2010 je bil prvič izvoljen za župana Kočevja, to funkcijo pa trenutno nepoklicno opravlja že četrti mandat. Prav tako mu ni povsem tuje delovanje na mednarodnem področju. Med drugim je vodja slovenske delegacije pri kongresu lokalnih in regionalnih skupnosti pri Svetu Evrope in predsednik skupine socialistov v kongresu Sveta Evrope. Bil je tudi poročevalec Sveta Evrope na področju napredka demokracije.

Politično sodelovanje z Vesno je Prebilič pred dvema letoma začel ob kandidaturi za predsednika republike, moči pa so znova združili na tokratnih evropskih volitvah. Med drugim obljublja, da si bo kot evropski poslanec prizadeval za povezovanje evropskih institucij z lokalnimi skupnostmi in oblastmi, tako pri političnem odločanju kot tudi na področju učinkovitega črpanja evropskih sredstev.

Nemec začel kot "nadomestni" evroposlanec, zdaj dobil polni mandat

Matjaž Nemec, nosilec liste SD-ja na evropskih volitvah, je v Evropskem parlamentu od leta 2022, ko je nadomestil dotedanjo evropsko poslanko Tanjo Fajon, ki se je vrnila v Slovenijo in prevzela položaj zunanje ministrice. Leta 2019 je bil namreč Nemec tretji po številu glasov na listi SD-ja, za Tanjo Fajon in Milanom Brglezom. V prvi izjavi po izvolitvi je dobljeni mandat označil za uspeh: "Mislim, da smo si v zadnjem mesecu res prigarali ta mandat. Veste, da tokrat izhodišče Socialnih demokratov ni bilo ravno najboljše," je dejal. Dodal je: "Izid evropskih volitev kaže, da smo izboljšali izid z zadnjih državnozborskih volitev. Vseeno, kljub vsem zagatam zadnjih nekaj mesecev, smo znova pridobili zaupanje ljudi in prav za to nam je najbolj mar."

Rodil se je 10. aprila 1980 v Šempetru pri Gorici. Na Mednarodni poslovni šoli v Ljubljani je leta 2013 diplomiral iz mednarodnega poslovanja, štiri leta pozneje pa opravil še magisterij iz mednarodnega poslovanja in trajnostnega razvoja. Politično kariero je začel leta 2006 kot svetnik občine Miren - Kostanjevica. Med letoma 2014 in 2022 je bil poslanec, bil je tudi podpredsednik državnega zbora.

V Evropskem parlamentu je bil v iztekajočem se mandatu član odbora za zunanje zadeve in vodja parlamentarne delegacije za odnose z Magrebom. Kot svoje poslanstvo in odgovornost na položaju evroposlanca poudarja prenašanje izzivov državljanov Slovenije v evropske institucije ter pozivanje k njihovemu reševanju. Med dosežki prvega mandata navaja sodelovanje pri zakonodaji o digitalizaciji evropskih vizumov, širitvi schengena na Hrvaško in odpravi vizumov za kosovske Srbe. V volilni kampanji je obljubil, da si bo prizadeval za socialno, zeleno, inovativno in varno Evropo.

Tonin v Bruslju zamenjal Ljudmilo Novak

V Bruselj se seli tudi predsednik Nove Slovenije Matej Tonin. 31. julija 1983 rojeni magister politologije je politično kariero začel z vključitvijo v kamniški občinski odbor NSi-ja in podmladek stranke. Leta 2010 je postal podpredsednik NSi-ja in bil od leta 2011 na vseh volitvah izvoljen v DZ, v katerem je dva mandata vodil poslansko skupino. Na čelo NSi-ja se je zavihtel januarja 2018 po odstopu Ljudmile Novak. Še vedno uživa precejšnjo podporo članstva, leta 2022 so ga že tretjič na čelo stranke izvolili brez protikandidata. Z njim je NSi leta 2020 vstopil v tretjo vlado Janeza Janše, v kateri je prevzel vodenje obrambnega resorja.

Prvak NSi-ja je o nadaljnjem vodenju stranke po odhodu v Bruselj dejal, da o tem v stranki "vedno odloča članstvo". Že ob predstavitvi liste je zavrnil očitke, da je njegova kandidatura na vrhu liste posledica stagnacije v domači politiki. Zatrdil je, da želijo v NSi-ju resno povezati slovensko nacionalno in evropsko politiko, EU-ju pa dati nov zagon, zlasti na področjih, na katerih mu je v preteklosti spodletelo.

V kampanji je poudarjal boj za ohranjanje evropskega načina življenja, razumen zeleni prehod in strožji pristop do nezakonitih migracij. V prvi izjavi po izvolitvi je dejal: "Nakazuje se jasna zmaga desne sredine, kar je spodbuden izid. Volivci so dali jasno sporočilo, da želijo drugačno Evropo in tudi drugačno Slovenijo. Veseli me, da bo Evropska ljudska stranka slavila prepričljiv izid. To pomeni, da so o stvareh, ki smo jih zagovarjali, začenši z drugačno obravnavo migracij in razumnejšega zelenega prehoda ter obrambo vrednot, na katerih je zrasla Evropska unija in so tudi krščanske vrednote, volivci zelo jasno povedali, v katero smer želijo, da se popravki EU-ja naredijo."