Pravcato idealno 15-minutno mesto s 14.250 prebivalci, kjer je vse na dosegu noge in roke. Sanjske počitnice, kjer veliki stroj v ozadju skrbi, da ti nič ne zmanjka in da se sproščeno pripraviš na svoj tekmovalni trenutek. "Kot ena velika počitniška ladja na križarjenju," je pred desetletji izkušnjo olimpijske vasi opisal legendarni plavalec Mark Spitz.

Ko je pomanjkanje jajc glavni škandal vasi

Velika skupna jedilnica s šestimi kuhinjami sveta, ki obratujejo 24 ur in kjer je na voljo vse, kar si srce in oko poželita, vse to zastonj. Ko nenasitna množica izprazni zalogo jajc, to preraste v pravcati mednarodni škandal. Ko francoski okus (ne)zapečenega mesa pripravi Britance do bojkota kuhinje. "Več za nas," je kratek komentar neimenovanega slovenskega člana odprave.

Postelje trde in trdne, a prilagodljive

Glavna znamenitost? Ob veliki prehranjevalnici v nekdanjem filmskem studiu so to seveda kartonaste postelje. Trde in trdne na prvi otip in preizkus. "Sam nisem imel težav. Prva noč, odlično. Lahko si jih prilagodiš, imaš podana navodila, na voljo je posebna pomerjevalnica," se 202 cm visoki odbojkar Nik Mujanović ni niti malo pritoževal nad posteljo.

Kot slovenski odbojkarji tudi slovenske rokometašice niso našle žal besede za razvpite postelje. "Ekipni športniki smo po klubih vajeni potovanj, prestavljanja iz postelje v posteljo. Vsega hudega vajeni in hvaležni za vsako dobro stvar," so pripovedovale Slovenke.

Kraj, kjer se občuti, kaj je olimpijski duh

Bolj kot na pomanjkljivosti se športniki osredinjajo na dobre plati in samo izkušnjo olimpijske vasi. Svet samo zanje, pomešani iz vseh različnih športov in koncev sveta. Kjer superzvezdnik koraka skupaj in stoji v vrsti s športnico, ki je na igrah zaradi celinske kvote.

"To ozračje v olimpijski vasi. Vsi ti različni športniki. Razmere, ki jih imamo. To je vse na tako vrhunski ravni," kapetanka rokometašic Ana Gros ni mogla prehvaliti razmer. Realnost svetovnih in evropskih prvenstev, raznovrstnih lig in tekmovanj najvišjega razreda je, da le v redkokaterem športu presegajo olimpijsko ponudbo. Zagotovo pa zaostajajo pri razpoloženju med športniki.

Slovenska odprava sama v svojem lastnem domu

"Sem že en teden tukaj. Imel sem možnost, da si vse ogledam in spoznam olimpijsko vas. Prelepo je videti vse športnike na enem mestu. Že spoznavanje znotraj slovenske ekipe je prijetno, ustvarja se dobro vzdušje," je Benjamin Savšek navdušen nad slovensko olimpijsko odpravo, ki jo zaznamujejo rekordne tri ekipne reprezentance.

Rekordno številčna zasedba je Sloveniji prinesla tudi lepo nagrado. Samostojno stavbo samo za odpravo Olimpijskega komiteja Slovenije. "Ker slovensko hišo že imamo v Parizu, smo jo poimenovali dom slovenske olimpijske reprezentance," pojasni Uroš Mohorič, vodja odprave.

Šesterica jadralcev je s svojimi spremljevalci nastanjena v Marseillu, vsi preostali športniki pa bodo prebivali v slovenskem domu na otočku Saint-Denis na mirni strani brega, kjer je prostora za 150 ljudi. Vsakega športnika lahko spremlja 1,1 spremljevalca, kar je odprava razdelila med trenerja, fizioterapevte, tehnično osebje ...

Lesena terasa na strehi nad reko

Največja posebnost slovenskega doma je velika lesena terasa, ki se v nasprotju s preostalimi razprostira po celotni površini strehe. Zbirališče, družabno stičišče, ki ponuja pomirjajoče poglede na najmirnejši del olimpijske vasi, ki je od osrednjega dela ločen z mostičem. Za popolno počitniško podobo manjkata samo še kakšen bazen in žar (prepovedano!), a to so bile že bolj novinarske ideje.

"Apartmaji za 6 ali 4 osebe, običajno dvoposteljne sobe. Same sobe so enake kakovosti po celotni vasi, da imajo vsi športniki enake razmere," pojasni Mohorič, da je osnovna opremljenost sob skromna, a identična.

Slovenci oskrbljeni s prenosnimi klimami

Pred igrami se je zlasti angloameriški svet razburjal nad tem, da objekti praviloma niso klimatizirani, temveč se visoka temperatura obvladuje s posebnim vodnim hlajenjem. Za piš hladnejšega vetra so zato po sobah ventilatorji.

"Glede klim v sobah je bilo kar nekaj polemik med olimpijskimi komiteji oziroma drugimi reprezentancami. Mi smo se že pred časom odločili, da bomo svojim športnikom klimatske naprave zagotovili. Po sobah imajo prenosne klimatske naprave," je pojasnil Mohorič.

Poskrbljeno za vse, razen za organizirano zabavo

Poleg spanja in počitka je v vasi vse, kar je potrebno za športno življenje. Slovenci imajo pralnico čez cesto, za nameček ima otoček sredi Sene še svojo manjšo jedilnico, s sicer nekaj manj izbire, a zato hitro pri roki, če ni potrebe po sprehodu in druženju v veliki skupni jedilni dvorani. Trgovine, lokali, celo kinodvorana pa seveda fitnes in telovadnice.

Zabava? "Ne, za kakšno pravo zabavo pa ni poskrbljeno. Športniki se sèm niso prišli zabavat, vsi so osredinjeni na svoj nastop. Večina bo po svojih tekmah tudi hitro zapustila vas," poudarja vodja slovenske odprave.

Če imajo nekatere reprezentance, kot je avstralska, še naprej kovidno pravilo, da mora športnik v 48 urah po zadnjem nastopu zapustiti olimpijsko vas, pri reprezentanci Slovenije ni tako. "Vendar imajo vsi tako natrpane urnike. Že zaradi zaključnih priprav pred igrami in obveznostih, ki sledijo, vem, da bo večina hitro odšla k svojim bližnjim, na kratek oddih, marsikdo pa na nove tekme," Mohorič pojasnjuje, da se bo dom že praznil, še preden pridejo zadnji reprezentanti, ki nastopajo v drugem delu iger.

Posebnost: brez identičnih nebotičnikov

Če med športniki in v medijih bolj odmevajo peripetije in kritike, pa ne manjka tudi pohval. Predvsem olimpijci iz pandemičnih iger v Tokiu so presrečni, da doživljajo pravo olimpijsko vas z druženjem in mešanjem, brez ostrih protikovidnih ukrepov.

"Pozitivno presenečenje je to, da je celotna vas arhitekturno različna. Niti dve stavbi nista enaki. V preteklosti so bile bolj kot ne identične stavbe. Druga stvar, ki je presenetila, je ta, da so stavbe relativno nizke. Niso nebotičniki. Posledično je več objektov, zaradi česar ima več reprezentanc svojo stavbo. Velika prednost, da stavbe ni treba deliti z drugimi reprezentancami in se prilagajati tudi ritmu drugih," izstopajočo dobro plat pariške olimpijske vasi poudari Mohorič.

Nova predmestna soseska ob bregovih Sene

Vizualno in dejansko je olimpijska vas močno razčlenjena. Še največjo enotnost ji dajejo balkoni, prekriti z zastavami udeleženk. Upravno je novo naselje v severnem pariškem predmestju razdeljeno na tri mesta: Saint-Ouen, Saint-Denis in L'Ile-Saint-Denis, ki so vsa del departmaja Saint-Denis.

53 hektarjev velik kompleks je nastal v zastareli industrijski coni, kjer so sicer bile tudi pisarne in servisna podjetja ter improvizirani večstanovanjski objekti. Prireditelji so ohranili dobršen del skeletov, prenovili in zgradili nove stavbe, ki se bo po koncu iger prelevila v novo predmestno sosesko.

2500 novih stanovanj, študentski kompleks, hotel, 10 hektarjev prekrivajo park in vrtovi, v soseski bo na voljo 120 tisoč kvadratnih metrov za poslovne in trgovske namene.

Sanje o jutrišnjih podvigih

Po omejitvah Tokia 2020, izvedenega poleti 2021 sredi ukrepov kovidne pandemije, se olimpijske igre vračajo v stari ritem. Veterani so prepričani, da je Pariz zagotovo presegel Rio 2016.

Pri slovenski odpravi je za tovrstno oceno najbolje poklican Peter Kauzer, ki pri 40 letih sodeluje na že petih olimpijskih igrah.

"V Pekingu 2008 je bilo vse megalomansko. Kitajci so tako naredili, da če je bila kaj težava, je izginila v eni uri. V Londonu so bili za športnike izvrstne razmere. Vas je bila v središču dogajanja, do glavnega stadiona na odprtje smo šli peš," je Kauzer predstavil osebno lestvico iger.

Zdaj je Pariz pred nalogo, da s svojimi prizorišči pred znamenitostmi mesta začara svet in športnike. Ti so se hitro udomačili v vasi, ki je sicer strogo ločena od zunanjega sveta, a hkrati je notri preplet idealnega sveta. Sproščen in optimističen kraj, kjer sanjajo o jutrišnjih podvigih, kot piše na vzglavju razvpitih postelj.