V zadnjem času je občina v ospredju tudi zaradi nedavnih arheoloških odkritij. "Te najdbe so v bistvu pokazale, da je tukaj človek živel že v bronasti dobi. Bila je odkrita bronasta sekira, našli so tudi žarna grobišča, ki so stara več kot 3.000 let," je povedal župan občine Tišina Franc Horvat in dodal, da bi si želel več povezovanja na področju turizma v regiji, ki ga po njegovem mnenju tako rekoč ni, občine pa so bolj kot ne prepuščene same sebi.

Zgleden primer obnove cerkve

Ob cerkvi na Tišini so strokovnjaki Pomurskega muzeja pred kratkim prvič odkrili večje slovansko grobišče na območju Pomurja, ki ga umeščajo v obdobje med desetim in dvanajstim stoletjem. Te kraje in Prekmurje je pod ogrsko vladavino pomembno zaznamoval domači duhovnik Franc Ivanocy, ki si je s somišljeniki prizadeval za prekmursko besedo. Cerkev Marijinega rojstva, ki se omenja že v 14. stoletju, je eden najpomembnejših kulturnozgodovinskih spomenikov v Prekmurju. Pred kratkim so zunanjost obnovili s klasičnim apnenim ometom.

Cerkev Marijinega rojstva na Tišini spada med najstarejše in najmonumentalnejše sakralne spomenike v Prekmurju. Listinsko izpričani začetki župnije v današnji Tišini segajo vsaj v 13. stoletje, prva pisna omemba cerkve pa je iz leta 1347. Stavbna zgodovina cerkve zaradi pomanjkanja arhivskih virov in strokovno vodenih raziskav še ni popolnoma pojasnjena. Z njo so se ukvarjali vodilni slovenski umetnostni zgodovinarji (France Stele, Marijan Zadnikar, Ivan Zelko), ki jo datirajo v obdobje od 1150 do 1550, kar dokazuje, da gre za raščeno arhitekturo. Robert Peskar na osnovi ohranjenih posameznih kamnoseških znakov postavlja začetek gradnje prezbiterija z nadstropno zakristijo in polžastim stopniščem v čas okoli 1400.

Zvonik naj bi izviral s konca 15. ali začetka 16. stoletja, cerkvena ladja pa naj bi bila mlajša od prezbiterija in starejša od zvonika, čeprav so nedavne geofizikalne raziskave v cerkveni ladji zaznale določene grajene strukture in vsaj dve grobnici. Šele natančne strokovne raziskave, zlasti tal v notranjščini cerkve, in dodatno odkritih 40 kamnoseških znakov na prezbiteriju bodo lahko podali natančno datacijo nastanka cerkve.

V letu 2018 sta se cerkvena in lokalna skupnost odločili pristopiti k obnovi cerkvenega pročelja, ki je bilo dobro desetletje skoraj povsem "slečeno". Takrat so namreč odbili vse cementne omete, ohranjeni pa so drugi fragmenti izvirnih gotskih ometov. Zavod za varstvo kulturne dediščine je kot prvi korak k obnovi zunanjščine brezplačno pripravil konservatorski načrt, ki je med drugim vseboval tudi naravoslovne raziskave primarnih gotskih ometov, na osnovi katerih so bili določeni struktura, videz in barva novih ometov. Pred začetkom del so bile izvedene tudi arheološke sonde ob cerkvi. Na severni strani je bil na globini 1,7 m najden ženski skelet z obsenčnimi obročki, katerega strokovnjaki datirajo vsaj v 11. stoletje.

Obnova zunanjščine se je začela junija 2019 in bila končana tri mesece pozneje. Ključni akter pri obnovi je bilo podjetje Gnom iz Šentvida pri Stični z Jožetom Drešarjem na čelu. Na fasadno površino v velikosti 1.500 kvadratnih metrov (od tega 300 kvadratnih metrov kamnitih površin in okoli 300 dolžinskih metrov vencev) je bilo nanesenih več kot 40 ton klasičnih apnenih ometov iz žganega apna, ki se je žgalo na kraju obnove. Vse kamnite površine so bile ustrezno očiščene, poškodovani deli pa barvno in strukturno dopolnjeni z ustreznim materialom. Ohranjeno in obnovljeno je bilo tudi vse zunanje stavbno pohištvo. Vsekakor gre za eno večjih izvedb klasičnih apnenih ometov na tako veliki površini v zadnjem času na območju Slovenije.

"Obnova pročelja tišinske cerkve predstavlja izreden primer dobre prakse, kjer so več kot tvorno sodelovali vsi aktivni udeleženci, tako cerkvena in lokalna skupnost, izvajalec, zunanji nadzor, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije kot ministrstvo za kulturo, ki je za obnovo prispevalo več kot polovico sredstev," je povedala umetnostna zgodovinarka in odgovorna konservatorka Zavoda za varstvo kulturne dediščine Območne enote Maribor, Nataša Kiš.

Kljub zgledni obnovi cerkve pa je tamkajšnji župnik Boštjan Čeh povedal, da je bilo najtežje opraviti z birokracijo, da so lahko ujeli vse roke in da so dela pravočasno stekla, in dodal: "Na župnijskem pastoralnem svetu in na sestanku z gospodarskim svetom smo se dogovorili, da bomo zdaj nadaljevali dela tudi v notranjosti cerkve, ki je prav tako potrebna obnove. Sicer je v naši župniji približno 3.200 vernikov, moram pa povedati, da na tem območju živi tudi približno 1.200 evangeličanov, sobivanje pa je več kot zgledno."

Obnovljen tudi Bathanijev dvorec

Občina je skupaj z zasebnikom obnovila tudi propadajoči Bathanijev dvorec, ob njem bo v kratkem dobil novo podobo tudi park. Marsikaterega obiskovalca pa pot zanese v Petanjce v Vrt spominov in tovarištva, ki je nastal kot simbolni spomin in opomin na grozote druge svetovne vojne z več kot 500 drevninami z vsega sveta. Nedaleč od Vrta spominov na območju mrtvega rokava Mure je območje, ki so ga poimenovali Zaton in je med priljubljenimi točkami za obiskovalce in domačine. Predvsem zaradi tamkajšnjega turistično-rekreacijskega centra s konjeniškim klubom, kamor prihaja vse več mladih.

Občina Tišina ima približno 4.200 prebivalcev, ki živijo v 13 naseljih.