Nekoč trdna gospodarska stebra sta se močno zamajala in porušila leta 2009. Zdi se, da si od pogroma teh dveh gospodarskih stebrov Prekmurje še danes ni popolnoma opomoglo. Pa tudi sicer se vasi praznijo, mladi odhajajo v tujino, svetle razvojne priložnosti pa bolj kot ne ovirajo birokratski mlini in centralizacija. Zato Prekmurci ob prazniku še toliko bolj opozarjajo, da je tudi čez Muro pomemben del Slovenije.

Za Prekmurce med drugim velja, da so marljivi, strpni, skromni in pokončni. Številni so desetletja dihali s Pomurko in Muro. Zadnja je v zlatih časih dajala kruh več kot 6.000 delavcem, v Pomurki jih je delalo 1.500. Pa so jim dostojanstvo poteptali tisti, ki so pripeljali oba gospodarska stebra do pogroma. V Pomurki je leta 2009 brez dela ostalo vseh 260 zaposlenih. Pri Rogačevih vsi štirje člani družine. ''Za delavca nihče ne poskrbi, le vsak zase, delavec je pa siromak,'' je takrat razmišljala nekdanja zaposlena v Pomurki Anica Rogač. "Dobesedno me je sram. Rad delam. V tej Pomurki sem bil od leta 1972. Živel sem za to Pomurko. Zdaj je pa res žalostno to," se je strinjal Štefan Smej, prav tako nekdanji zaposleni v Pomurki.

Nekaj mesecev pozneje je v prvem stečaju Mure brez dela ostalo 2.600 delavcev, po drugem in nedavnem stečaju Aruma so stroji zadnjega julija utihnili. ''V Muri bi mi bilo 40 let. Tu sem začela delati pri sedemnajstih letih. Plače so bile dobre, boljše kot v marsikateri drugi panogi. Imeli smo vse. Po osamosvojitvi države so se začele razmere slabšati. Nihče ni verjel, da Mura ni nedotakljiva, ampak očitno se je dogajalo marsikaj v ozadju. Morda bi vlada leta 2009 lahko ukrepala drugače. Dejstvo je, da je bilo v Muri vselej dovolj dela. Vsesplošna globalna kriza in kriza v tekstilni panogi je res globoko zarezala tudi med nas, a imeli smo visokokakovostne izdelke in močno blagovno znamko, ki je bila več kot to. Po prazni šivalnici sem se sprehodila s težkim srcem in tesnobo, ki se je ne da opisati z besedami," je povedala vodja sindikata v ARUMU Jolanka Horvat.

Čez mejo po kruh in boljšo prihodnost

Najvišjo ceno stečajev so tako plačali tisti, ki so bili ob mizernih plačah že tako ali tako na socialnem robu. Številni so se bili primorani za preživetje podati k našim severnim sosedom. "Prej sem bila zaposlena v Muri in nekako sem bila prisiljena oditi v sosednjo Avstrijo, čeprav nisem obvladala jezika, ker živeti pa moraš," opiše svojo odločitev Andreja Šadl. Čez mejo odhaja vse več mladih. Že v srednje šole. "Po mojem bom zagotovo ostal v Avstriji. Trenutno še ne vem, ali se bom po končani srednji šoli zaposlil ali bom šel študirat," pravi dijak Timi Grah.

Priložnosti za razvoj je še veliko

A Prekmurje ima ob naravnih in kulturnih danostih še veliko priložnosti za razvoj, trdi strokovnjak za trajnostni razvoj Stojan Habjanič in dodaja: "Ko smo se pred 25 leti in več razviti sever odcepili od menda nerazvitega juga, sem malo za šalo, v bistvu pa čisto zares, dejal, da je Prekmurje najsevernejši del Slovenije in da bomo mi najbolj razviti. Takrat sem to resno mislil, ampak moramo biti vztrajni in pogledati stvari z daljših časovnih obdobij. A se sploh zavedamo, kako kakovostno okolje za življenje imamo v Prekmurju? Pred petnajstimi leti smo dobili krajinski park Goričko, nato še biosferno območje Mura-Drava-Donava pod okriljem Unesca. Kakovostno okolje in življenje imamo tu. Ampak se ne zavedamo. Imamo politično-ekonomske okvire, ki nam dajejo fantastične možnosti za prihodnjih 50 let. Tu je dobro živeti."

Te kraje utegnejo v boljše čase popeljati tudi uspešna podjetja. Gospodarstveniki bi si med drugim želeli manj zapletene birokracije. "Premalo pozornosti se daje temu, kar Prekmurje lahko ponudi, in se preveč s centra odreja, kaj je za nas dobro. Menim, da v državi preveč enoznačno in preveč dobesedno povzemamo zakonodajo Evropske unije in jo – po domače rečeno – naredimo bolj papeško od papeža. Ni morda toliko težava v količini birokracije, ampak v nekonsistentnosti te," je povedal direktor družbe Ocean Orchids Roman Ferenčak.

Več srčnih bolezni

"Prekmurje v srcu" je eden od sloganov ob prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Zdravnik Štefan Horvat, internist v murskosoboški bolnišnici, je v slabih štirih desetletjih pregledal številna prekmurska srca. Pravi, da so ta med najbolj bolnimi v državi. "Pri tem smo res na vrhu v Sloveniji, tukaj je tudi več srčnih in možganskih kapi. To je zagotovo odraz socialnih razmer in mentalitete Prekmurcev. Nas ostali del Slovenije jemlje kot pohlevne, ustrežljive, potrpežljive in na neki način se tudi to odraža v stiskah, tesnobi, depresijah, kar botruje boleznim srca in ožilja. Ne samo kot zdravnik, ampak tudi sicer vam polagam na srce, da se družite z ljudmi, ki so vedri, veselega razpoloženja, po možnosti pa se izogibajte tistih, ki so zagrenjeni," je povedal Horvat.

Prekmurci ne veljajo za zagrenjene, le njihova srca so pregovorno mehka.