Najdbo bodo v petek in soboto, 6. in 7. oktobra, zaščitili in z nosilnim podestom prestavili dolvodno po reki na mesto dviga. Nato ga bodo odpeljali na Soboško jezero, kjer si ga bo v soboto mogoče tudi ogledati, potem pa ga bodo potapljači shranili na dno jezera, kjer bo počakal na odločitev o nadaljnjih konservatorskih postopkih, so sporočili iz zavoda Skupina Stik.

Deblak najverjetneje iztrgan iz usedlin v dnu današnje struge
Mura je deblak naplavila na desno obalo severno od zaselka Hrastika, kjer ga je v sredini septembra našel Ljubomir Zečević, poznavalec naravne in kulturne dediščine Prekmurja. Arheolog in direktor Pomurskega muzeja Murska Sobota Branko Kerman je nato po posvetovanju s pristojnim konservatorjem, Andrejem Magdičem iz Službe za kulturno dediščino Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) opravil strokovni ogled in evaluacijo najdbe.

^{Foto: BoBo}

Med akcijo, ki sta se je ob Kermanu udeležila tudi Andrej Gaspari z Oddelka za arheologijo na ljubljanski filozofski fakulteti in kustos Samo Sankovič iz Pomurskega muzeja, so ugotovili, da gre za iz hrastovega debla izdelan čoln, iztesan z ročnim orodjem. O prvotnem ležišču deblaka ni mogoče podati dovolj verodostojne ocene, a je skoraj gotovo, da ga poplavne vode niso mogle iztrgati iz okoliške ravnine, temveč iz usedlin v dnu današnje struge, gorvodno od mesta odkritja, ki se ujema z glavnim koritom prepletene rečne struge pred regulacijo na koncu 19. stoletja.

Iz časa, ko so se pojavile povečane transportne potrebe
Iz Skupine Stik so sporočili še, da glede na študije deblakov primerljivih dimenzij lahko sklepamo, da je dotični deblak lahko sprejel od 9 do 14 ljudi oziroma tej obremenitvi ustrezno količino tovora in od dva- do tričlansko posadko. Specifična izvedba krmnega dela in velikost čolna ustrezata plovilom, ki so v srednji in zahodni Evropi z Britanskim otočjem in Irsko značilna za pozno bronasto dobo in železno dobo, kjer se povezujejo s povečanimi transportnimi potrebami, ki so nastopile ob demografskem in gospodarskem vzponu na začetku prvega tisočletja pr. n. št.

Zaradi izjemnosti in redkosti najdbe so pristojni sklenili, da se je treba nemudoma lotiti njenega reševanja. ZVKDS je najditelju že izdal odločbo o arheološki ostalini, podal napotke za zaščito in premik deblaka na varno, so še sporočili iz zavoda Skupina Stik.

Organizacijo načrtovanih posegov vodi ZVKDS, Center za preventivno arheologijo v sodelovanju s Pomurskim muzejem Murska Sobota ter znanstvenimi in strokovnimi ekipami z Oddelka za arheologijo ljubljanske filozofske fakultete, zavoda Skupina Stik in Zavoda za Podvodno Arheologijo, ki sodeluje pod okriljem Projekta Navis.