Na arheološki razstavi Življenje iz zemlje, prazgodovinske naselbine v Pomurju je predstavljenih več kot 400 predmetov. Foto: TV Slovenija/zajem zaslona
Na arheološki razstavi Življenje iz zemlje, prazgodovinske naselbine v Pomurju je predstavljenih več kot 400 predmetov. Foto: TV Slovenija/zajem zaslona

Razstava, ki predstavlja prenovljeni del stalne razstave Ljudje ob Muri, je del širšega projekta, ki ga je letos ob 70-letnici pripravil Pomurski muzej. Arheološka razstava Življenje iz zemlje, prazgodovinske naselbine v Pomurju po besedah direktorja muzeja Branka Kermana javnosti prvikrat predstavlja najdbe, odkrite pri gradnji avtoceste v Pomurju.

Arheološka razstava, naslovljena Življenje iz zemlje, prazgodovinske naselbine v Pomurju je prenovljeni del stalne razstave Ljudje ob Muri. Foto: Pomurski muzej Murska Sobota
Arheološka razstava, naslovljena Življenje iz zemlje, prazgodovinske naselbine v Pomurju je prenovljeni del stalne razstave Ljudje ob Muri. Foto: Pomurski muzej Murska Sobota

"To je velik dogodek za naš muzej"
Na ogled je več kot 400 predmetov, ki so razporejeni kronološko, od bakrene in bronaste do železne dobe. Poleg keramičnih izdelkov so razstavljene tudi kovinske najdbe in kamnita orodja. Razstava vključuje interaktivne vsebine, med drugim krajše filme, ki prikazujejo nastanek predmetov in razvoj prazgodovinskih naselbin.

Razstava je pomembna tudi zato, ker je na njej prvič v tako celoviti obliki predstavljena bogata arheološka dediščina, ki je bila odkrita med obsežnimi arheološkimi izkopavanji ob gradnji ceste. "To je velik dogodek za naš muzej. Po skoraj desetletju intenzivnih raziskav nam je končno uspelo razstaviti pridobljeno gradivo in obiskovalcem omogočiti vpogled v življenje prazgodovinskih skupnosti," je še poudaril direktor muzeja.

Razstavljeni predmeti so razporejeni kronološko – od bakrene in bronaste do železne dobe. Foto: TV Slovenija/zajem zaslona
Razstavljeni predmeti so razporejeni kronološko – od bakrene in bronaste do železne dobe. Foto: TV Slovenija/zajem zaslona

Po besedah arheologa Pomurskega muzeja Sama Sankoviča je bilo med avtocestnimi izkopavanji raziskanih več obsežnih najdišč, med katerimi izstopajo Nova tabla s 40 hektarji ter Pod grunti v Pincah z 8,5 hektarja. Razstavljeni predmeti so večinoma z območja južno od Murske Sobote. Med najdišči so najbolj izstopala Pod kotom jug, Zaraščica, Nova tabla, Pod grunti Pince, pa tudi najdišče pri Trimlinih, ki so ga poimenovali Ivanjkovci, je še povedal arheolog. Dodal je, da ga najbolj "veseli, da lahko obiskovalcem pokažemo rezultate dolgoletnega dela. Vsaka najdba, pa naj bo to le droben fragment keramike, nam odpira novo poglavje v razumevanju preteklosti."

Arheologi skoraj desetletje vpeti v tamkajšnja izkopavanja
Dela na avtocesti, s tem pa tudi dela arheologov, so se najbolj intenzivno začela leta 2000 in so trajala skoraj do leta 2007. "Potem pa so se še pozneje opravljala razna izkopavanja pri raznih priključkih na te ceste, raznih drugih infrastrukturnih objektih, tako da smo bili skoraj 10 let vpeti v ta izkopavanja," je še povedal Kerman. Direktor muzeja je ob letošnji 70-letnici ustanove napovedal še več novih vsebin, prav tako se bodo osredotočili na zgodovino 20. stoletja in družbeno življenje v Pomurju.

Razstava Življenje iz zemlje v Pomurskem muzeju Murska Sobota