Razstava Combing Through (Prečesana), ki jo v Galeriji Škuc odpirajo 11. aprila ob 19. uri, bo na ogled do 6. maja.

Bioperle: nakit iz las, ki je ena od najbolj intimnih oblik spominjanja ljubljenih oseb. Foto: Galerija Škuc
Bioperle: nakit iz las, ki je ena od najbolj intimnih oblik spominjanja ljubljenih oseb. Foto: Galerija Škuc

Lase močno zaznamuje njihova dvojnost – so hkrati živi in mrtvi, cenjeni in nagnusni. Lea Culetto tako skozi raziskovanje te dvojnosti "odkriva mite in narative, v katerih so lasje simbolizirali moč ter identiteto, a še pogosteje služili nadzoru ženskega telesa, ki je moralo (in še vedno mora) ustrezati patriarhalnim normam lepote in podrejenosti," sta zapisali kustosinji razstave Urška Aplinc in Lara Plavčak.

Lasje. Cenjeni, dokler so živi. Dokler rastejo na ustreznih delih telesa. Zaželeni, dokler so ustrezne barve, strukture, gostote, pravilne oblike in dolžine. Dokler so ukročeni. Dokler ne izpadejo. Mrtvi so nezaželeni. Vzbujajo neprijetne občutke, sram in celo gnus. Z izjemo namerno odstranjenih. Prvi odrezan koder otroških las v spominski knjigi. Pramen las odsotne ljubljene osebe v medaljonu. Postanejo predmet, ki presega materialno telo. Spomin z DNK-jem. Talisman.

Lea Culetto

Ko se kita prelevi v kačo, ki zadavi svojo imetnico
Razstavo v Galeriji Škuc uvede pesnitev avstralske umetnice Michele Elliot, ki je izpisana na steni preddverja in govori o ženski, nemara dekletu, z debelo, bogato kito las, ki se zdi polna življenja. A v to predstavo se prikrade zla slutnja, strah pred preroškimi sanjami, v katerih se kita prelevi v kačo, ki zadavi svojo imetnico, kar nakazuje tudi na dvojnost v mitologiji.

Nadalje so v prvi sobi na levi predstavljeni izsledke umetničinega raziskovanja mitologije in zgodovine las v obliki velikega ozvezdja oz. miselnega vzorca, ki mu obiskovalci lahko natančneje sledijo prek QR-kode. Na zaslonu se prav tako odpira ozvezdje, kjer so posamezni pojmi obogateni s citati ali spletnimi povezavami, ki jih razlagajo.

Trnje, bodeče kot dlake, ki poganjajo po britju
Umetnica je stene naslednje sobe okrasila z neskončnim motivom verige in trnja, bodečega kot dlake, ki poganjajo po britju. Kot piše v razstavnem besedilu: "Pogled in korak vodita k ogledalu na tleh, ki aludira na jezera, ob katerih si v bajkah vile češejo svoje dolge čarobne lase. Nanj je položena verižica iz bioperl." Gre za nakit iz las, ki je ena od najbolj intimnih oblik spominjanja ljubljenih oseb.

Sanjsko vzdušje, kjer sta na ogled njena videa, umetnica ustvari tudi s projekcijo na prosojnih zavesah, ki jih je sešila sama. V prvem videu si sledijo mikroskopske povečave las in dlakave kože, posnetki striženja in zvok epilatorja, prikaz postopkov izdelave bioperlic z lasnim pigmentom vse do končane verižice. Drugi video prikazuje, kako Lea Culetto iz lasnega pigmenta pripravlja črnilo, ki ga uporablja za risanje in pisanje.

Lea Culetto pri ustvarjanju najpogosteje izhaja iz osebne izkušnje. Foto: Arhiv MGLC/Urška Boljkovac
Lea Culetto pri ustvarjanju najpogosteje izhaja iz osebne izkušnje. Foto: Arhiv MGLC/Urška Boljkovac

Skozi zavese do glavnega hišnega oltarja
V največji in hkrati zadnji galerijski sobi med zavesami mimo trnja (risba z lasnim črnilom), čopičev, spominčice (vezenina iz las) in sfriziranih kosmatih nog (sitotisk) pot vodi do glavnega hišnega oltarja. Ta je sestavljen iz ogledala, obdanega z masivnim lesenim okvirjem, majhne lutke iz blaga z lasmi umetnice, bioperl in predmetov umetničinega ustvarjalnega procesa, sta še zapisali kuratorki.

Lea Culetto (1995, Trbovlje) je leta 2019 končala podiplomski študij slikarstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO). Kot samozaposlena v kulturi deluje na področju vizualnih umetnosti, s poudarkom na feminizmu. Prek objektov in instalacij, ki jih ustvarja s pomočjo tekstilij in mešanih medijev, prevprašuje ideale, tabuje in predstave o ženskem telesu, pri čemer najpogosteje izhaja iz osebne izkušnje.