Tamkajšnje srednje šole so razpisale 1166 vpisnih mest, a bodo marsikje učilnice bolj kot ne samevale. Tudi na Dvojezični srednji šoli v Lendavi. Tam so razpisali nekaj več kot 200 mest v 12 programih. Po podatkih ministrstva za izobraževanje, znanost in šport pa se je v prvi letnik skupno vpisalo le 35 dijakov.

Dvojezična srednja šola v Lendavi je ena najsodobnejših v regiji na čelu s tehnološko opremo. Pred kratkim so posodobili tudi laboratorij. Na šoli je 65 zaposlenih in skoraj 300 dijakov. Jeseni bo njihov prag prestopilo najmanj novih dijakov v zadnjem desetletju. V gimnazijo na primer so se vpisali štirje, razpisanih pa je bilo 32 mest. Podobno je v drugih programih.

Ravnateljica Dvojezične srednje šole Lendava, Silvija Hajdinjak Prendl to pripisuje dejstvu, da je letos v regiji manj otrok, in dodaja, da "prevladuje prepričanje, da je bolje iti v druge šole, ne v domače. Mi smo v vsakem programu razpisali 16 mest. V gimnaziji dva oddelka, skupaj s poklicno-tehniškimi programi, tako imenovanimi tri plus dva, je skupno 15 programov. Vpisalo se je 35 dijakov v programe gimnazija, ekonomski tehnik, strojni tehnik, kemijski tehnik. In v triletne programe avtoserviser, mehatronik-operater in trgovec. En dijak se je vpisal v program elektrikar. Ta je že prenesel prijavo v program mehatronik-operater. 17 jih je še vpisanih v poklicno tehniške programe. Torej bomo imeli v prvem letniku skupno 54 dijakov. Je pa treba upoštevati to, da imamo nižje normative in standarde. Zaradi tega majhne skupine niso redkost. Če pa primerjam vpis z zadnjimi desetimi leti, je letos najmanjši. Upoštevaje nižje normative lahko oblikujemo oddelke z več kot petimi dijaki, program pa lahko izvajamo že z dvema dijakoma. In sicer tako, da kombiniramo skupine. Tako bo tudi v prihajajočem šolskem letu. Zaradi manjšega vpisa pa odpuščanj zagotovo ne bo.''

Vse manj vpisanih dijakov vzbuja skrbi, težava pa je večplastna, je poudaril prvi mož Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti Ferenc Horvath in nadaljeval: "Situacija me žalosti. Se je pa ta trend nakazoval že v preteklih letih. Zanimivo, da se je povečeval delež učencev, ki prihajajo iz enojezičnih šol, število tistih, ki so se vpisovali iz dvojezičnih osnovnih šol, pa se je zmanjševalo. Menim, da moramo na tem področju vsi skupaj narediti več. Verjetno so eden izmed vzrokov za nastalo situacijo medčloveški odnosi med učitelji, ravnatelji teh zavodov, problem je tudi slaba prometna povezanost. Že iz Dobrovnika v Lendavo je težko priti, da o povezavah z Goričkim sploh ne govorim. Treba bi bilo zagotoviti tudi prenočišča za dijake, ki recimo prihajajo iz goričkega dela. Z mladinskim društvom se dogovarjamo, da bi pripravili programe, predstavitve, ki bi nagovarjali učence zadnjega triletja osnovne šole, da bi se vpisovali v Lendavo. Naša Dvojezična srednja šola je nova, sodobna, moderna, dobro opremljena, uvajajo tudi nove projekte. Ta šola je ‒ upam si trditi ‒ pa naj mi kdo ne zameri, enako dobra kot druge v tem okolju. Pa s tem ne mislim nič slabega. Seveda je odločitev staršev vedno zelo pomembna. Ampak menim, da bi morali vsi deležniki, ki imajo hote ali nehote vpliv na to, kam se otroci vpisujejo, strniti vrste, se povezati in prikazati tiste pozitivne lastnosti oziroma možnosti, ki jih šola lahko nudi."

Ravnateljica Dvojezične srednje šole Lendava pravi, da imajo v kolektivu dobre odnose, a da pogrešajo več tesnejšega sodelovanja z osnovnimi šolami. "Ne vem, kaj je slišati. Jaz mislim, da so v vsaki šoli takšni in drugačni učitelji in da so tudi odnosi takšni in drugačni. Menim, da odnosi na to ne vplivajo, je pa mogoče slaba stran majhnega kraja ta, da vsak vsakega pozna in lahko o vsakem sodi, ne? Če se pa dijaki vpišejo v druge šole, tam starši in dijaki učiteljev ne poznajo in morda lahko lažje začnejo na novo. Poudarjam pa, da je naloga vseh nas, ki živimo na tem območju, da dijake spodbujamo, da ostajajo doma, da cenijo tudi domače šole, ker menim, da jim lahko da vse tisto, kar jim nudijo druge. Mi se res trudimo dijake naučiti in tudi vzgojiti. In po rezultatih, ki jih dosegajo, nismo nič slabši od katere koli druge šole. Trenja pa zmeraj so. Ampak mislim, da jih zelo dobro rešujemo tudi z različnimi izobraževanji in tudi med seboj se odkrito pogovarjamo. So pa v vsakem kolektivu takšni, ki so večno nezadovoljni," je povedala Hajdinjak Prendlova.

Madžarščina, ki je na narodnostno mešanem območju obvezni predmet na tej srednji šoli, pa ni razlog za vedno manjši vpis, sta prepričana oba sogovornika. "Kot sem že omenil, se že nekaj let povečuje število vpisanih otrok iz enojezičnih šol. Večji problem je vpis iz dvojezičnih šol. Rad bi poudaril, da smo pred leti sprejeli pomembno, po svoje tudi težko odločitev z vidika narodne skupnosti. Privolili smo v to, da se tisti, ki prihajajo iz enojezičnih šol, lahko učijo madžarščino na tretjem nivoju. Torej čiste osnove. Kolikor imam informacije, so ti otroci zadovoljni s tovrstnim načinom poučevanja. Mislim, da je učenje jezika na neki osnovni ravni lahko tudi zabavno, zagotovo pa ni tako obremenjujoče, kot si to želijo prikazati nekateri. Tisti, ki se izgovarjajo na to, je madžarski jezik razlog za manjši vpis, s tem opravičujejo svoj neuspeh in se izgovarjajo na to," je dejal Ferenc Horvath.

"Sama dvojezičnost in obvezen pouk madžarščine se v preteklosti nista pokazala kot glavni razlog za manjši vpis. Da je ta šola dvojezična, je samo prednost in tudi ključnega pomena za obstoj te šole. Učenje madžarščine smo prilagodili in dejansko ne zaznavamo težav. To lahko podkrepim s podatkom, da je več kot 40 odstotkov vpisa iz enojezičnih osnovnih šol. Rezultati pa kažejo, da se dijaki zelo dobro vključijo v dvojezični pouk in nimajo težav s tem," je povedala ravnateljica Silvija Hajdinjak Prendl.

"Dvojezična srednja šola Lendava po navadi ne zapolni vseh razpisanih mest"

Tako so sporočili z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in še, da programe izvajajo tako, da dijake iste vrste izobraževalnih programov pri splošnih predmetih kombinirajo v skupne oddelke. Tako bodo predvidoma storili tudi v prihodnjem šolskem letu. "Naj pa povemo, da sta poleg slovenščine v skladu z 11. členom Ustave RS na ozemlju Slovenije, na območjih, na katerih živita italijanska in madžarska narodna skupnost, uradna jezika tudi italijanščina in madžarščina. Avtohtoni italijanski in madžarski narodni skupnosti ter njuni pripadniki imajo skladno s 64. členom Ustave RS pravico do vzgoje in izobraževanja v svojem jeziku. Država gmotno in moralno podpira uveljavljanje teh pravic. Poleg ustavnih pravic pa je ključno tudi dejstvo, da se zavedamo, da so nekatere šole, ki se večinoma nahajajo zunaj večjih mestnih središč, na demografsko ogroženih, obmejnih območjih, kjer v bližini ni drugih šol, pomembne institucije posameznih krajev. Gre za območja tudi z nekoliko slabšimi ekonomskimi kazalci. Ker so te šole izjemnega pomena za kraj in tamkajšnje prebivalce, jih poskušamo finančno stabilizirati in tudi dofinancirati," so še sporočili z resornega ministrstva.

"Moramo preprečiti, da bi mladi odhajali"

"Skrb vzbujajoče je, ko že 15-letniki odhajajo. Nadaljujejo študij in se v naše kraje ne vračajo. Če se izobraženi ne bodo vračali v pokrajino v takšni meri, kot odhajajo, bo imela regija še slabše razvojne možnosti. Zato je dolžnost vseh nas, države in lokalnih oblasti, da mladim zagotovimo primerno okolje, da se lahko vrnejo," je sklenil Horvath. Predvsem pa, da jim zagotovijo delovna mesta, dostojno plačilo in možnost, da si lahko mladi v domači regiji ustvarijo dom.