Slovenski vojaki so med štiriletnimi spopadi umirali na današnjem Poljskem, v Rusiji, v Srbiji, na slovenskih tleh ob Soči, v Italiji, pa tudi daleč na zahodni fronti in še kje. Po zadnjih podatkih jih je umrlo 36.000.

Med njimi je bil tudi Henrik Gregorič, ki je bil vojak avstro-ogrske vojske in so ga poslali na balkansko bojišče. Fronta se je odprla 28. julija 1914, ko je Avstro-Ogrska napovedala vojno Srbiji. Glavni napad Avstro-Ogrske se je začel v začetku avgusta, ko so vojaki prestopili mejo s Srbijo pri mestih Loznica in Šabac.

In prav v bližini teh krajev je oktobra tega leta padel vojak Henrik Gregorič. Na dan, ko je bil vpoklican v vojsko, se mu je rodil sin, ki ga tako ni nikoli videl.

Domači se mu niso mogli pokloniti na kraju njegovega večnega počitka, saj točnega mesta pokopa niso poznali. Zato mu je sestra na pokopališču v Prvačini postavila spominsko obeležje:

HENRIKU GREGORIČU
roj. 11. 3. 1886
padel v Srbiji 21. 10. 1914

Daleč v svobodni zemlji
si dragi pokopan.
Tam ob reki Drini,
a grob nam je neznan.
Spomin v domovini
ta mali naj ti bo,
naj priča zgodovini, da
tvoji te ljubili so.

Hvaležna sestra F. Č.

Spomin na deda oziroma nonota še vedno ohranja vnuk Henrik Gregorič, ki nam je posredoval fotografije in transkript napisa na spomeniku.